Vzgoja oziroma vodenje živahnih ali nemirnih otrok včasih poleg močnega angažiranja staršev zahteva tudi vključitev in pomoč strokovnjakov. Starši, ki svojemu otroku želijo najboljše, bodo zanj in zase spletli mrežo najsposobnejših strokovnjakov, ki so v njihovem okolju na voljo. Vključijo se lahko v rekreacijo, duhovne skupine, povežejo z družinami in drugimi ljudmi.

Njihove potrebe so na prvem mestu

Živahni otroci so pogosto zelo osredotočeni na svoje lastne želje in potrebe. Zdi se, kot da se ne vživijo v drugega. Vendar jih to vodi v težave, saj se otroci z njimi ne igrajo najraje, ker je pogosto vse »po njihovo«. Zato jim pomaga postopno učenje in ubesedovanje njihovih čutenj z odraslim ter zavestno zaznavanje čutenj drugih otrok ter posledično načinov za sodelovalno igro.

Struktura in omejevanje

Stari načini postavljanja mej v smislu kaznovanja pri živahnih otrocih ne delujejo. Pomaga jim le struktura, ki določa nekatere omejitve, znotraj nje pa je otrok lahko kreativen, sproščen in igriv. Vendar je jasno, da morajo biti meje prožne in smiselne.

Živahni in nemirni otroci
Otrok ima vedno prav, ne ve pa vedno, kako ta prav živeti ob drugih.

Jasna pravila

Bistvo jasnih pravil je preventiva pred napačnim vedenjem in učenje odgovornosti ter posledic, če je do napačnega in nesprejemljivega vedenja prišlo. Pri čemer kaznovanje nima pomena in ga otrok ne razume, saj je zanj ponižujoče in sramotno.
Deluje le disciplina, ki med otrokom in odraslim gradi odnos, kar pa kaznovanje zagotovo ni.

Moč

Želja po moči je v vsakem človeku, tudi v otroku. Sama po sebi ni niti dobra niti slaba. Naloga staršev je le, da otroka naučijo, kako moč uporabiti na pozitiven in konstruktiven način. Tega jih lahko naučijo s tem, da sami uporabljajo ustvarjalne načine za vodenje otroka, ne pa sile in kaznovanja. Tako se bo otrok ob starših naučil, kako naj tudi sam izraža in oblikuje ter usmerja svojo iniciativo.

Odnos

Gradnja kvalitetnega odnosa s komerkoli zahteva čas in potrpljenje, tako tudi odnos staršev do otroka zahteva odločitev, sočutje, čas in vztrajanje. Vključuje naj zabavo, zanimanje za otroka, spoštovanje, opogumljanje ter zagotavlja varnost in ponos.

Preventiva

Dobro je, če se starši zavedajo potreb svojega otroka po gibanju, moči, izzivih, ter naj se na te zahteve oz. potrebe uglasijo, preden nastopi težava zaradi otrokove naveličanosti ali želje po novih izzivih. Če starši otroka dobro poznajo, z njim nimajo težav.

Vodenje

Vsi otroci, tudi živahni, potrebujejo odraslega, ki jih vodi skozi življenje. Ne počutijo se dobro, če morajo biti vodje kar sami. Včasih se starši živahnih otrok ustrašijo in se začnejo otroku umikati ter ga s tem »silijo«, da počne neumnosti in nevarne stvari, s tem pa postane vodilni v družini, kar ga obremenjuje in škodi njegovemu razvoju. Starši naj se otrok ne bojijo, temveč naj začutijo, kaj je zanje v redu in kaj ne, ter jih vodijo v svet, kjer bodo odnose obvladali.

dr. Katarina Kompan Erzar in Andreja Poljanec, univ. dipl. psih., spec. zakonske in družinske terapije