Družina oblikuje otroka in otrok oblikuje družino. Del tega medsebojnega vplivanja je tudi odnos do branja ali bralna kultura, ki je v različnih oblikah prisotna v vsakem družinskem okolju. Bralna kultura v družini se razvija s pomočjo dejavnosti, ki potekajo med družinskimi člani in so povezane s pismenostjo v najširšem smislu.

Družine se med seboj razlikujejo predvsem po tem, koliko časa namenjajo branju in pisanju skupaj z otrokom. V predšolskem obdobju se otrok srečuje s pisnimi besedili v različnih oblikah (časopisi, knjige, reklamni napisi itd.) in se vključuje v dejavnosti, ki so povezane s pismenostjo: posluša, riše in »piše« ipd. S tem se pripravlja na učenje branja in pisanja. Razlike med otroki v pripravljenosti za učenje branja in pisanja so opazne že v prvih letih šolanja.


Pismenost pred vstopom v šolo?

Večina staršev se zaveda, da je branje predšolskim otrokom dobra popotnica za kasnejše šolanje. Lastna šolska izkušnja uči starše, da je prehod v šolo lažji otrokom, ki nekaj že vedo o branju in pisanju, imajo bogatejši besedni zaklad, imajo več znanja o svetu in okolju, v katerem živijo. Brez zunanjega vpliva (razlage, poučevanja) otrok ne pridobi zadostnega znanja o svetu, ki ga obkroža, samostojno pa ne more razvozlati uganke pisave.

otroci_branje_2

Nekateri starši se ne počutijo usposobljene, da otroka »poučujejo« o branju in pisanju, saj je to naloga šole in učiteljev. To je res, vendar v družini poteka veliko različnega učenja, načrtovanega in spontanega, del njega je lahko tudi spodbujanje otrokovega zanimanja za pismenost. Za današnji način življenja je značilno, da smo obkroženi s črkami v različnih oblikah: tiskano gradivo, televizija, računalniki in drugi avtomati, ulični napisi, ki spontano zbujajo otrokov interes, in nemalo otrok spozna črke pred vstopom v šolo.

Zgodnja in/ali porajajoča se pismenost
Ko govorimo o pismenosti v predšolskem obdobju, ne mislimo na učenje branja in pisanja. Gre za uvajanje otroka v svet pismenosti. Običajno se uporabljata izraza zgodnja ali porajajoča se pismenost.

Raziskave in izkušnje strokovnjakov kažejo, da že s pogovarjanjem, pripovedovanjem in branjem otrokom starši (stari starši ali drugi odrasli) veliko prispevajo k porajajoči pismenosti. Strokovne ugotovitve so spodbudile predšolske ustanove – vrtce, da v obliki različnih iger in drugih dejavnosti spodbujajo razvoj zgodnje pismenosti. Veliko knjižnic ponuja svojim uporabnikom dejavnosti (ure pravljic, igralne ure s knjigo ipd.), s katerimi želijo staršem pokazati, kako predstaviti knjige svojim otrokom, in jih spodbuditi, da na podoben način to poskušajo doma. Tudi v Andragoškem centru Slovenije smo razvili izobraževalni program, namenjen staršem predšolskih otrok za razvoj družinske pismenosti »Branje za znanje in branje za zabavo«, ki je poskusno stekel letošnjo jesen.

 

dr. Livija Knaflič
Andragoški center Slovenije

Podobni članki:
PUSTOLOVŠČINA SREDI ZELENIH GRIČEV
Foto natečaj: Otrok in plodovi narave!
V šolo hodi otrok in ne starši!