Večina današnjih otrok že od malih nog odrašča z digitalno tehnologijo, ki je prisotna v naši domovih, torbicah in jaknah. Raziskava med populacijo predšolskih otrok v Slovenije je pokazala, da otroci najpogosteje preživljajo čas pred televizorjem in računalnikom z gledanjem videov in dvd-jev.

Predšolski otroci se na televiziji najprej srečajo z risankami, prek računalnika pa z igricami. Obe obliki preživljanja prostega časa imata pozitivne in negativne učinke na otroke, saj so otroci v predšolskem obdobju izredno dojemljivi, prilagodljivi in hkrati ranljivi.

Pozitivni vidiki uporabe digitalnih medijev v vzgoji predšolskih otrok so:

  • široka paleta vzgojnih vsebin, shranjenih na digitalnih medijih,
  • digitalni mediji ponujajo simbolni material za ustvarjanje fantazij,
  • uporaba računalnika vpliva na boljši kognitivni razvoj predšolskih otrok.

Avdio in video pripomočki so vedno pogostejši del vzgojno-izobraževalnega procesa, saj znanje postaja statusni simbol. Za predšolske otroke, sposobne intuitivnega učenja in posnemanja, pa ti pripomočki predstavljajo dobrodošlo popestritev, saj ponujajo široko paleto poučnih vsebin in oblik. Prednost teh pripomočkov je v kontinuirani uporabi skozi daljše časovno obdobje, kar je izredno pomembno pri vzgoji predšolskih otrok. Raziskave so namreč pokazale, da imajo predšolski otroci nižje sposobnosti koncentracije, zato je nujno za njihov izobraževalni proces, da poteka kontinuirano in večkrat na teden ter da predstavlja integrativni del njihove igre.

Maya Gotz s centralnega inštituta za mlade je v svoji raziskavi ugotovila, da otroci enostavno potrebujejo medijske slike in zgodbe, da predelajo svoje ravnanje v nekih razmerah. Mediji so material ustvarjenega fantazijskega sveta pri otroku. So torej simbolni material, s katerim otroci razvijajo svoje fantazije. Vsak človek pa potrebuje fantazije in domišljijo, da si ustvari svojo perspektivo sveta in da osmisli svojo prihodnost.

Prav tako predšolski otroci, ki uporabljajo računalnik, razvijejo boljše sposobnosti učenja kot njihovi vrstniki. V študiji, v katero je bilo vključenih 122 otrok v starosti od treh in petih let, so tisti malčki, ki so bili v stiku z računalnikom trikrat ali štirikrat tedensko, na testih, ki merijo pripravljenost na šolo in kognitivni razvoj, dosegli boljši rezultat od »neuporabnikov« računalnika.

Negativni vidiki uporabe digitalnih medijev

Poleg pozitivnih učinkov prinašajo digitalni mediji v naše domove tudi mnogo negativnih posledic:

  • fenomen »izgube dvorišča«,
  • napačno razumevanja nasilja predšolskih otrok,
  • problem ločevanja med realnostjo in fikcijo,
  • premalo gibanja.

Vse bolj je izrazit fenomen »izgube dvorišča». Za otroštvo prejšnjih generacij otrok je bilo značilno druženje z vrstniki na dvorišču, kar je bilo zelo pomembno. Učili so se odnosov, socializacije, gradili so prijateljske vezi, se preizkušali, prilagajali. Tega več ni. Otroci vse več časa preživljajo pred televizorji in računalniki, varno za zidovi naših domov, vendar nikakor stran od vseh nevarnosti, saj jim je nasilje na zaslonu dosegljivo na klik.

Raziskav o tem, kako predšolski otroci razumejo in doživljajo nasilje na zaslonu, zaenkrat še ni veliko. Dokazano je, da otroci dojemajo nasilje na zaslonu drugače kot odrasli. Na primer otroci večinoma ne dojemajo risank kot nasilnih, čeprav so ravno risanke na vrhu lestvice najbolj nasilnih programov. Zaznavanje nasilja je povezano s starostjo otroka in s kontekstom prikazanega nasilja. Otroci pri petih in šestih letih še ne poznajo besede nasilje, a če jim obrazložimo, kaj beseda pomeni, ugotovijo, da nasilje obstaja v risankah, ki jih gledajo, in igricah, ki jih igrajo. Otroci ponavadi razumejo nasilje kot fizično nasilje s hudimi posledicami. Šele pri petih do šestih letih so tudi sposobni uporabiti znanje, prepričanje in mišljenje realnega sveta ter določiti verodostojnost tega, kar gledajo, ter si ustvariti lastno mnenje.

Otroci so mentalno prisotni pri sprejemanju vseh vsebin. Znajo potegniti ločnico med resničnim in namišljenim, čeprav se zgodi, da dečkom razlikovanje lahko povzroča preglavice. To dejstvo si lahko razlagamo s tem, da ravno dečki gledajo nasilnejše risanke in igrajo nasilnejše igrice, zato zaradi občudovanja junakov in verjetja v nadnaravno pogosto zamenjujejo med tistim, kar se zdi, in tistim, kar dejansko je.

Poleg negativnih psiholoških vidikov digitalnih medijev je treba poudariti še negativne poglede na fizični razvoj otroka, kot so: slabša motorika, koordinacija, prožnost telesa ter debelost.

Starši naj omejujejo in pojasnjujejo

Negativne posledice, ki se lahko pojavijo ob konzumiranju digitalnih medijev, so največkrat predvsem posledica neustrezne uporabe. Starši so tisti, ki morajo vedeti, da je bistvo starševske vzgoje pripravljenost in potrpežljivost biti v aktivnem vzajemnem odnosu s svojim otrokom, mu prisluhniti, se z njim pogovarjati tudi o(b) televizijskih in računalniških vsebinah. Nikakor ne smejo biti digitalni mediji nadomestilo za aktivno preživljanje časa z vašim otrokom, ker bodo takrat negativni učinki večji od pozitivnih. Če pa boste digitalne medije uporabljali kot dopolnilo pri skupnem preživljanju časa in aktivnem učenju otrok skozi igro, bo učinek navdušujoč, saj ne smemo pozabiti, da je za otroke v predšolskem obdobju najpomembnejša igra.

Barbara Medved Cvikl