Družinska problematikaV slovenski prostor smo dobili nov zakon, ki posega na zelo problematično področje v družinah. Zakon o preprečevanju nasilja v družinah (Ur.l. RS, št.:16/08), je prvi tovrsten zakon, ki jasno opredeljuje nasilje v družini kot poseben družben pojav, potreben specifične obravnave. Prav gotovo se vsi zavedamo in opozarjamo, da se nasilje v družinah danes pojavlja v raznoterih oblikah, včasih tudi kot oblika vzgoje, vendar se do sedaj ni tako konkretno spuščalo med štiri stene družinskega doma.

Nasilje v družinah je prav zaradi umestitve v zasebni prostor posameznikov, v primerjavi z drugimi »javnimi« oblikami nasilja težje prepoznati in evidentirati. Z različnimi oblikami nasilja »za štirimi stenami« se strokovne službe zato pogosto soočijo šele takrat, ko je nasilje med posamezniki prisotno daljše obdobje in se pokaže v krutih, včasih celo usodnih posledicah.

Opredelitev nasilja v družini

Nasilje v družini je vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja oziroma opustitev dolžne skrbi proti družinskemu članu, ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročiteljice oziroma povzročitelja nasilja. Fizično nasilje je vsaka uporaba fizične sile, ki pri družinskem članu povzroči bolečino, strah ali ponižanje, ne glede na to, ali so nastale poškodbe. Spolno nasilje so ravnanja s spolno vsebino, ki jim družinski član nasprotuje, je vanje prisiljen ali zaradi svoje stopnje razvoja ne razume njihovega pomena. Psihično nasilje so ravnanja, s katerimi povzročitelj nasilja pri družinskem članu povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske. Ekonomsko nasilje je neupravičeno nadzorovanje ali omejevanje družinskega člana pri razpolaganju z dohodki oziroma upravljanju s premoženjem, s katerimi družinski član samostojno razpolaga oziroma upravlja ali neupravičeno omejevanje razpolaganja oziroma upravljanja s skupnim premoženjem družinskih članov. Zanemarjanje je oblika nasilja, kadar oseba opušča dolžno skrb za družinskega člana, ki jo potrebuje zaradi bolezni, invalidnosti, starosti, razvojnih ali drugih osebnih okoliščin.

Družinska problematikaDružinski člani in posebno varstvo

Nasilje v družini se ne veže zgolj na določeno skupino žrtev in se ne omejuje na ozko pojmovano družinsko okolje. Seznam oseb, ki so po zakonu družinski člani, je obsežen in zajema vse osebe, med katerimi obstaja ali je obstajala tesnejša čustvena vez, ki jo povzročitelj nasilja izrablja za zlorabo moči nad drugo osebo. Raziskave sicer kažejo, da so najpogostejše žrtve otroci in ženske, vendar pa se zakon ne omejuje le na ti dve skupini, ampak nalaga organom in organizacijam dolžnost nudenja pomoči vsem žrtvam, torej tudi starejšim družinskim članom, osebam z gibalnimi, senzornimi in intelektualnimi oviranostmi, moškim ter vsem drugim družinskim članom (npr. zakonec ali zunajzakonska partnerica oziroma partner; bivši zakonec ali bivša zunajzakonska partnerica oziroma partner; posvojiteljica oziroma posvojitelj; osebe, ki imajo skupnega otroka; osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu).
Otroci in mladoletne žrtve uživajo posebno varstvo, ki se odraža v posebni opredelitvi nasilja nad njimi (upoštevajoč določbe Konvencije o otrokovih pravicah glede upoštevanja njihovih koristi pred koristmi drugih udeležencev postopkov in predvsem v dolžnosti institucij, da izvajajo posebne ukrepe za njihovo zaščito po zakonu, ki ureja družinska razmerja). Namreč ne smemo pozabiti, da je otrok žrtev nasilja tudi, če je prisoten pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim članom ali živi v okolju, kjer se nasilje izvaja.

Obravnava nasilja in povzročitelja nasilja

Organi in organizacije ter nevladne organizacije, ki pri svojem delu izvedo za okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da se izvaja nasilje, so dolžni o tem takoj obvestiti center za socialno delo, ki je nosilec primera, razen v primeru, če žrtev temu izrecno nasprotuje in ne gre za sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.
Družinska problematikaVsakdo, zlasti pa strokovni delavci oziroma delavke v zdravstvu ter osebje vzgojno varstvenih in vzgojno-izobraževalnih zavodov, mora ne glede na določbe o varovanju poklicne skrivnosti takoj obvestiti center za socialno delo, policijo ali državno tožilstvo, kadar sumi, da je otrok žrtev nasilja. Do brezplačne pravne pomoči po tem zakonu je, ne glede na določbe zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč, upravičena oseba, ki je žrtev nasilja.
Zakon pa se ne posveča zgolj žrtvi, temveč tudi povzročitelju nasilja, ki prav tako kot žrtev potrebuje strokovno pomoč, da spremeni vedenjske vzorce. Nasilnežu bo sodišče na predlog žrtve lahko prepovedalo vstop v skupno stanovanje in ga bo po potrebi prepustilo v izključno uporabo žrtvi. Ta poudarek je pomembna novost s ključnim sporočilom, da ni več žrtev tista, ki se mora umakniti iz stanovanja in oditi v varno hišo ali materinski dom, temveč se bo poslej moral umakniti povzročitelj nasilja, ki bo tudi nosil vse posledice svojih nasilnih dejanj.

Napisala: Mag. Lea Javornik Novak, sekretarka, Vodja sektorja za družinsko zakonodajo
in Peter Pinter, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve – Direktorat za družino
Uredila: PV

Fotografije: SXC.hu; fotografije so simbolne

Članek je bil objavljen v aprilski reviji superMAMI.

————————————————————————————————
Vprašajte!
Avtorja prispevka bosta odgovarjala na vaša vprašanja povezana z zakonom o preprečevanju nasilja v družini. Vprašanja lahko napišete preko foruma na spletni strani www.otroci.si.

Podobni članki:
PUSTOLOVŠČINA SREDI ZELENIH GRIČEV
Foto natečaj: Otrok in plodovi narave!
V šolo hodi otrok in ne starši!