RAZGLEDNICA iz vrtca RAVNE
Čarobna noč v vrtcu
Vas je kdaj prešinilo, da bi prespali v službi? Le zakaj? Ko pa komaj čakamo, da bi lahko odšli domov.
Vedno pa le ni tako. Nekega majskega dne so otroci vrtca Ajda odnesli domov obvestilo na katerem je pisalo:
“Noč bomo prespali v vrtcu. Zbiramo se med 18.00 in 19.00 zvečer. Prinesi s seboj pižamo, ljubkovalno igračo in svetilko.”
Od tistega dne dalje smo vsi komaj čakali na usodno noč. In jo tudi dočakali.
Ko je ura odbila 18.00, je skozi vrata vrtca vstopila prva deklica. V roki je držala kovček kot, da gre na potovanje. Za njo pa se je prismejala njena mama rekoč: ¨Nisva mogli dočakati …¨

V naslednjih minutah so prišli še ostali otroci. VSI! Niti eden ni hotel zamuditi čarobne noči v vrtcu.Vstopali so v igralnico, ki je bila osvetljena samo s sojem svečk. Klasična glasba je nevsiljivo zapolnjevala prostor. Mize polne dobrot pa so mamljivo vabile otroške roke in usta.

Z otroci in sodelavko smo si najprej ogledali vsebino torb in nahrbtnikov. Malčki so nama z veseljem predstavljali svoje nepogrešljive nočne stvari.
Sledilo je sladkanje s sladoledom. Nato pa predstavitev otroških svetilk. Koliko ¨zajčkov¨ je plesalo po stenah igralnice. In vsak je bil drugačen.
Takrat pa je nekdo potrkal na okno. Le kdo bi to bil? »Škrat Kuzma«, so vzkliknili otroci. Ta lump nas je letošnjo leto že velikokrat obiskal, nam kakšno zagodel ali pa kaj prinesel. Zopet je potrkalo. »Pojdimo ga poiskati!« Kot pravi zasledovalci smo čisto tiho odšli iz igralnice, presvetlili vsak kot vrtca, pokukali za vsaka vrata, škrata pa nikjer. Namesto tega so naše svetilke odsevale daleč v tiho noč.

Vrnili smo se v vrtec, spremenili igralnico v spalnico, se umili in preoblekli v pižame. Pa nismo šli spat. Pohiteli smo na ples v pižamah in plesali tudi potem, ko je ura že davno odbila 21.00. Čas je hitro tekel in otroci so postajali utrujeni. Polegli so na svoje ležalnike in prisluhnili pravljici za lahko noč.

Večina otrok je zaspala že ob prvih stavkih. Najbolj vztrajne pa je odneslo v spanec nežno vzgojiteljičino božanje. Še pred polnočjo je sladko zaspalo vseh 24 otrok. Na obrazih se jim je zrcalil utrujen a zadovoljen nasmeh. Noč je bila mirna.
Zato pa je bilo jutro toliko bolj razburljivo. Pod ležalniki so otroke pričakala presenečenja. »Škrat nam je prinesel darila!« so glasno vzklikali, še preden smo si zaželeli dobro jutro. Veselje je bilo neizmerno in ni se poleglo vse do prihoda staršev.Tako kot so razburjeni prihajali, tako so odhajali zadovolji in polni doživetij.

Čudežna noč v vrtcu je tudi mene in sodelavko prevzela. Nikoli je ne bova pozabili. Zadovoljni in srečni sva premišljevali, da bi bilo lepo, če bi jo še večkrat ponoviti. Hvaležni sva bili staršem, ker so nama zaupali svoje otroke tudi čez noč.