Psihoterapevt je usposobljen strokovnjak, ki ustvari sočuten, zaupen in varen odnos s svojim pacientom. Na podlagi pogovora mu pomaga najti vzroke za nastanek duševne bolečine in travm. Svetuje mu pri razlagi vzrokov za nastanek določenih občutkov, čustev in situacij. S pomočjo pogovora pripomore k odpravi različnih strahov, depresije, motenj prehranjevanja, anksioznosti in podobno. Zdravljenje poteka s pogovorom in temeljito diagnostiko težav. Terapevt izvede različna testiranja, preverjanja in pogovore za lažjo sestavo postopka zdravljenja. Na podlagi diagnostike oblikuje tudi program za odpravo kroničnih težav in strahov.

Postopek zdravljenja

Psihoterapevt s pacientom ustvari zaupno in varno okolje, v katerem se lahko pacient dodobra sprosti in razgovori. Na podlagi analize, testiranj in poglobljenih pogovorov terapevt izvede diagnostiko ter išče vzroke za nastanek kroničnih težav. Zaradi pogovora in usmerjanja pacienta, slednji dobi orodje za spopadanje z različnimi težkimi in stresnimi situacijami. Končni cilj zdravljenja je polno in zdravo življenje pacienta, brez travm, anksioznosti in strahu.

Komu je namenjeno zdravljenje in zakaj?

Domneva, da je obisk psihoterapevta namenjen samo duševnim bolnikom, je napačna. Psihoterapevt lahko svetuje vsem posameznikom, ki se soočajo s kakršno koli stresno in težko situacijo v življenju. Naj bo to bolezen ali smrt bližnjih, vsakodnevni pritiski v službi, finančne težave, travme iz otroštva ali karkoli drugega. Terapevt bo pomagal vsakemu posamezniku, ki potrebuje pomoč. Na podlagi terapije bo posameznik pridobil znanje za soočanje z vsakodnevnimi stresorji. Kvaliteta posameznikovega življenja se med terapijo izboljšuje, vendar je za to pomembna kombinacija intenzivnega dela in poglabljanja vase in v medsebojne odnose.

Lastnosti dobrega psihoterapevta

Dober terapevt bo ustvaril prijetno in intimno vzdušje, v katerem se bo pacient popolnoma sprostil. Med pogovorom bo pokazal dobro mero razumevanja in tolerance, brez izražanja subjektivnega mnenja ali sodb. Pogovor bo usmerjal k končnemu cilju, torej k zmanjšanju pretirane čustvenosti glede določenih situacij ter k dosegu ublažitve vpliva intenzivnih stresorjev na pacientovo življenje.