Otroci z očali

Otroci z očali so bili v preteklosti velikokrat tarča posmeha. Očala so bila nujno zlo, največkrat dolgočasne rjave barve in povsem neskladna z otrokovim obrazom. Danes pa je seveda drugače. Poleg večje tolerantnosti je na razpolago tudi velika izbira okvirjev in nakup očal ni več samo nuja. Še več, očala so postala celo modni dodatek in nosijo jih filmske in glasbene zvezde.

Nočem očal!
Problema izbire torej ni več, ostala je le težava, kako najmlajšega prepričati, da jih potrebuje. Očala vidi le kot nadlogo, ki ga moti na nosu in mu je v napoto.
Pri majhnih otrocih diplomatsko prepričevanje običajno ne pomaga. Otroci ne razmišljajo o koristih za svoje zdravje, zato imajo namreč nas, starše, da poskrbimo za njihovo zdravje. Z ustrahovanjem seveda ne boste prišli daleč. Podkupovanje moramo odsvetovati, ker ni vzgojno. Kakor koli, najbolje je otroka zamotiti, da bo pozabil, da ima očala sploh na nosku, in da jih bo začel gledati kot na del sebe. Poskusite lahko tudi z majhnimi zvijačami. Otroku na primer recite, da je na boljšem, ker mu veter ne piha v oči, ali pa da bodo morda tudi drugi otroci kasneje dobili očala, nekateri šele, ko bodo odrasli, ampak ker je vaš otrok dobil očala prvi, je zmagal v tej igri.

Vam nič od naštetega ne zveni vzgojno? Verjamemo, a v tem primeru je treba pretehtati, kaj je bolje za otrokovo zdravje. Nekateri priporočajo veliko potrpežljivosti in majhnih nagrad. Otrok lahko na primer na koledar nalepi svetlečo nalepko za vsak dan, ko je pridno nosil očala. Ko jih zbere 30, dobi majhno nagrado.

Ker otroci radi ugajajo svojim staršem, lahko poskusite tudi z menjavami žalostnega in veselega izraza na obrazu. Ko otrok sname očala, se naredite žalostne, ko jih da nazaj, pa vesele. Kmalu boste ugotovili, kaj pri vašem otroku deluje.

Ko otrok malce zraste in opazi, da se je njegov vid izboljšal, pa ga pogosto ni treba več prepričevati. Jasna slika, drobnarije, ki jih prej ni videl, nove igre, ki se jih prej ni mogel igrati, so dovolj močna vzpodbuda, da prepričevanje ne bo več potrebno.

V predšolskem obdobju še nekako gre, a ko se začne prava šola in ko deklice postajajo dame, se lahko zgodi, da bo potrebno ponovno prepričevanje. Prav nič ne pomaga, če mamica neštetokrat ponovi, kako ljubka je njena princeska z očali. Bolj pomembno je, kaj si misli njen najljubši sošolec. Če pa vrstniki začnejo otroka še zbadati, lahko z eno potezo porušijo vse, kar so starši z veliko potrpežljivosti gradili več let.

V tem primeru je najbolje, da se pogovorite z otrokovo učiteljico, s katero se boste odločili, kaj storiti. Učiteljica lahko v pouk vključi tudi temo o očeh ali očalih, da tudi drugi otroci začnejo razumeti, zakaj morajo nekateri nositi očala, drugim pa to ni potrebno. Tisti, ki mora nositi očala, pa se bo ob tem počutil pomembnega (povedal bo npr. svojo izkušnjo in o težavah z očmi), ne pa tudi izločenega iz skupine.

Vse več pa je tudi odraslih, ki si omislijo očala brez dioptrije kot modni dodatek. Tudi to je lahko za otroka dobra vzpodbuda, še posebej, če gre za glasbene ali filmske zvezde. Pomaga tudi vaš pozitiven odnos do njih. Nikar ne pokažite, da vam je hudo, in poiščite knjige, v katerih junaki nosijo očala, ter jih skupaj preberite.

Kako izbrati očala
Dioptrijo in ostale lastnosti stekel bo seveda določil okulist, starši lahko le izberejo okvirje, po možnosti take, da bo z njimi zadovoljen tudi otrok. Zavedajte se, da so otroci radi videti lepi, zato je najbolje izbrati okvir, ki bo skladen z obrazom.

Nekaj napotkov za lažji izbor očal:
– če so oči tesneje skupaj, naj bo mostiček na nosu čim manj izrazite barve, poudarjen pa naj bo okvir ob straneh,
– če ima otrok dolg nos, naj bo mostiček nizek, če pa ima nos krajši, potem naj bo mostiček višje,
– najboljše barve za otroke do četrtega leta so nežne. Premočne barve namreč preveč odstopajo od dokaj svetle otroške kože. Otroci med petim in sedmim letom imajo najraje svojo najljubšo barvo, starejši od osmih let oziroma šolarji pa so že radi videti odrasli, zato skupaj z njimi izberite preprost okvir, ki ga bo lahko nosil tudi kasneje, ko bo njegov okus že bolj dozorel,
– vrh okvirja naj sledi obrvem. Okvir naj bo enako širok kot otrokova glava,
– ko izbiramo očala, pazimo tudi na to, da mu ne bodo ob vsakem gibu zdrsnila z nosu. Okvir mora biti dovolj prožen in pravilno ukrivljen, očala morajo dobro sesti za ušesa.

Okvire izbirajte vedno skupaj z otrokom. Tako jih bo raje nosil, če bo pri izbiri vsaj do neke mere obveljalo tudi njegovo mnenje. Izbirajte čim lažje materiale (že samo steklo je težko), okvir naj bo izdelan iz trpežnega materiala, ki se ga lahko hitro tudi popravi, če pride do poškodbe. Posvetujte se z optikom in upoštevajte njegov nasvet, pri izbiri namreč ne gre pretirano varčevati. Okvir naj bo tudi dovolj prožen, da se ročice lahko razširijo tudi navzven.

Vsaka dobra očala morajo imeti škatlico za shranjevanje, ki je edino pravo mesto za očala. Tako lahko zagotovimo, da se steklo ne bo po nepotrebnem poškodovalo in da očala ne bodo ležala po mizah in pultih. Otroka naučite, kako jih je treba pravilno čistiti, sicer pa vam bodo to pokazali tudi pri optiku. Ne drgnite suhih očal, ker se stekla hitro opraskajo.

Težave z vidom?
Otrokov vid naj bi bil popolnoma razvit pri osmih letih, zato je zelo pomembno, da težave z vidom odkrijemo čim prej. Prej ko jih odkrijemo, bolj učinkovito jih lahko zdravimo, blažimo ali celo odpravimo. Nekatere težave, na primer daljnovidnost, kratkovidnost in škiljenje, so lahko tudi podedovane, zato opozorite otrokovega zdravnika, če imate v družini katero od teh težav. Ko opazujete otroka, bodite pozorni na naslednje znake:

– pogosto mežika ali si menca oči,
– občutljiv je na močno svetlobo ali si pokriva oči na svetlobi,
– ko je utrujen, mu še po tretjem mesecu starosti eno oko zatava vstran,
– videti je neroden in se zaletava,
– ko bere, drži besedilo zelo blizu oči,
– pogosto toži, da ga boli glava.

Otrok, ki nosi očala, mora že zgodaj prevzeti določeno mero odgovornosti, da pazi na očala in jih ima vedno pri sebi. A otroci vse to hitro sprejmejo kot del vsakdanjega življenja. Kar pri očalih najbolj boli, je odnos vrstnikov, ki znajo biti včasih zelo kruti do tistih, ki le za malenkost odstopajo od povprečja.

Marta Kristan, objavljeno v SuperMami december 2006