Poletje je letni čas, ko moramo zaradi vročega vremena še posebno skrbeti za zadosten vnos tekočin, da se naše telo ne izsuši oziroma dehidrira. Nevarnost izsušitve je še večja, kadar otrok izgublja več tekočin, kot jih popije, kar se zgodi, kadar ima drisko in/ali bruha.

Najpogostejši vzrok driske in bruhanja pri otroku so črevesne nalezljive bolezni, ki jih povzročajo virusi, bakterije in zajedavci. Pri nas so najpogostejši povzročitelji infekcijskih drisk pri otroku rotavirusi, kalicivirusi, salmonele, kampilobakter in nekateri zajedavci.

bolan-otrok-2

Okužbe se prenašajo fekalno-oralno (z onesnaženimi rokami skozi usta), z uživanjem okužene hrane ali vode, z dotikom z okuženimi predmeti ali površinami, nekateri virusi pa se prenašajo tudi aerogeno, ko se tvori aerosol pri bruhanju.

Glavni znak nalezljivih črevesnih okužb je driska, ki jo pogosto spremljajo slabost, bruhanje, bolečine v trebuhu in vročina. Driska je posledica vnetja tankega ali debelega črevesa in pomeni pogosto (tri ali več kot trikrat) odvajanje kašastega ali tekočega blata. Blatu je lahko primešana sluz ali kri ter ima včasih spremenjeno barvo in smrdeč vonj.
Bolezenski znaki pri otroku z drisko
Otrok večkrat dnevno odvaja tekoče blato s primesmi ali brez njih. Kadar je otrok še dojen, govorimo o driski, če odvaja pogosteje kot običajno (normalno lahko do dvanajstkrat dnevno) ali je blato spremenjene barve in ima primesi (sluz, krvave nitke).

Obenem večji otrok toži za slabostjo, bolečinami v trebuhu, lahko ima tudi vročino, odklanja hrano in pijačo, nima teka, je utrujen, poležava ter veliko spi.

Znaki izsušenosti
Znaki izsušenosti se pojavijo zaradi prevelike izgube tekočine (bruhanje in/ali driska) ali premajhnega vnosa tekočine, ki je otrok ni sposoben nadomestiti s pitjem.

Izsušen otrok je žejen, ima razpokane in živo rdeče ustnice, manj vlažen, lepljiv in obložen jezik, ustna sluznica je suha, slina pa gosta. Oči so temno obrobljene in upadle, pri dojenčku je velika mečava vbočena. Koža je bleda in hladna, kožna guba se počasneje izravna. Otrok manj lula kot običajno (pleničke so manj mokre). Urin je temno obarvan, gost in zaudarja. Izsušen otrok hujša oziroma izgublja na telesni teži.

Kakšno hrano naj uživajo otroci z drisko
Dieta pri infekcijski driski ni potrebna, ker poteka driske ne ublaži, niti ne skrajša. Kadar otrok bruha, ga s hrano ne silimo, pač pa mu ponudimo le tekočino. Prehrana mora biti uravnotežena, lahko prebavljiva, nemastna, nezačinjena in normalno sladkana z običajnim sladkorjem. Priporočljive so lahke, rahlo slane mesne juhe, belo meso, zelenjava, kompoti in sadne kaše, še zlasti banane, ki so bogate s kalijem, probiotični mlečni izdelki ter slane palčke.

Pri otrocih, ki so hranjeni z mlečnimi mešanicami, z njimi nadaljujemo in ne uvajamo drugih ali jih zamenjujemo. Dojenega otroka naj mati še pogosteje doji. Mleko si lahko tudi izbrizgamo in mu ga ponudimo po steklenički ali žlički, če dojenček slabo sesa.

Večji otroci naj pijejo tekočine, ki jih imajo radi. Trudimo se, da popijejo toliko tekočine, kolikor so jo izgubili. Kadar je odvajanje obilno, za nadomeščanje tekočin uporabimo oralno rehidracijsko tekočino, to je pripravek v obliki praška, ki ga kupimo v lekarni brez recepta. Prašek Nelit po priloženem navodilu raztopimo v ustrezni količini prekuhane in ohlajene vode ter okus raztopine izboljšamo s sokom pomaranče. Sprva naj otrok pije po žličkah in majhnih požirkih. Odsvetujemo pitje gaziranih pijač, ker napenjajo.

Kdaj otroka odpeljemo k zdravniku:
– če ima znake izsušenosti in odklanja tekočino in hrano;
– če ima bolečine v trebuhu;
– če je v blatu primes krvi;
– če je otrok mlajši od šestih mesecev;
– če ima visoko temperaturo;
– če poležava, veliko spi in se ne zanima za okolico;
– če pogosto bruha ali odvaja tekoče blato;
– če ima znano osnovno bolezen (sladkorno bolezen, srčno napako …);
– vedno kadar se stanje slabša in smo zaskrbljeni.

 Cepljenje proti rotavirusom
V Sloveniji je na voljo rotavirusno cepivo v obliki tekočine, ki jo otrok zaužije. Cepi se dojenčke po šestem tednu starosti z dvema odmerkoma v razmaku vsaj enega meseca, cepljenje je treba zaključiti do otrokovega 24. tedna starosti. Cepivo se lahko daje skupaj z vsemi ostalimi otroškimi cepivi.

Higiena
Pomembno je, da izvajamo ukrepe preprečevanja in širjenja črevesnih nalezljivih okužb, zlasti s primerno higieno in natančnim ter pravilnim umivanjem rok s tekočim milom pod tekočo toplo vodo. Uporabljamo papirnate brisače, ki jih po uporabi zavržemo. Vsak družinski član naj ima svojo pralno brisačo, ki jih vsakodnevno menjamo. Umazane plenice za enkratno uporabo takoj po previjanju odvržemo v vrečo za smeti ali v posodo za umazane plenice. Pralne plenice peremo po običajnem postopku. Za čiščenje bivalnih prostorov uporabljamo običajna čistilna sredstva.

Kože ritke je pri pogostih odvajanjih blata še posebno občutljiva in se hitro vname, tako da postane rdeča in pekoča. Najbolj priporočljivo je umivanje s toplo vodo in blagim milom. Kožo dobro osušimo in namažemo s hladilnim mazilom. Uporaba negovalnih vlažilnih robčkov ni priporočljiva, ker dodatno dražijo občutljivo kožo.

Igrače, s katerimi se je igral bolan otrok, operemo v pralnem stroju na 60 stopinjah Celzija ali pa jih namočimo in očistimo v vroči vodi z detergentom za posodo. Nepralne igrače prebrišemo z alkoholnimi robčki, ki jih kupimo v lekarni.

Dokler ima otrok drisko, naj ne obiskuje vrtca.
Asist. mag. Jerneja Ahčan, dr. med.
Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja