Vrtec dr. France Prešeren iz Ljubljane

Naš vrtec je mlajši vrtec, saj je bil ustanovljen z reorganizacijo Vrtca Ljubljana Center 1. junija 2004, čeprav v njenih treh enotah poteka dejavnost predšolske vzgoje že vrsto let, v enoti na Prešernovi in Puharjevi več kot 55 let.

V vseh treh enotah, na Erjavčevi 29, Prešernovi 29 in na Puharjevi 4, imamo v 17 oddelkih 282 otrok. Vse enote so v centru Ljubljane, v neposredni bližini kulturno-umetniških institucij in parka Tivoli, kar pomembno zaznamuje način življenja in dela v našem vrtcu. Posebnost vseh enot je tudi nameščenost v stare meščanske vile, z lepimi, senčnimi igrišči.

V času od ustanovitve do sedaj, smo izvedli obširen projekt na temo dr. France Prešeren ali Kdo je dr. Fig, v katerem smo izbrali risbo ki smo jo vključili v celostno grafično podobo vrtca. V projekt so se vključili otroci, starši in strokovni delavci vseh oddelkov vrtca. Tako smo omogočili, da se vsak po svojih zmožnostih spozna z življenjem in delom našega največjega slovenskega poeta, čigar ime in priimek označujeta naš vrtec.

Vrtec je prepoznaven po izvajanju metodologije konvergentne pedagogike, ki uvaja zgodnje učenje tujega jezika. Otroci so po 4. letu vključeni v integriran program učenja angleščine. Izhodiščna metoda je »izraz telesa ob glasbi«, ki preko aktiviranja vseh otrokovih čutil omogoča učenje in razvijanje abstraktnega mišljenja. Pomembno vlogo ima glasba, ki preko sproščanja povečuje sprejemljivost za zunanje dražljaje. Izraz telesa ob glasbi je izhodišče tudi za vse ostale dejavnosti z vseh področji kurikuluma.

Utemeljitelja te metode sta Mihael in Božena Wambach, dobitnika Unescove nagrade za pedagoško delo leta 1998.

Vzporedno z izvajanjem konvergentne pedagogike poteka proces spreminjanja vloge odraslih pri likovnih dejavnostih otrok. Uspešen likovni razvoj otroka je vpet v neposredno odkrivanje sveta in likovnega ustvarjanja, odrasli likovno delo sprejmemo takšno kakršno je in ne iščemo v njem realnih podob, ki jih otrokom pogosto vsiljujemo odrasli.

V vrtcu skrbimo za kvaliteten program v skladu z zmožnostmi in interesi otrok. Zavedamo se, da so starši pri tem pomembni partnerji, zato si prizadevamo za dobro sodelovanje s starši. Skupaj omogočajmo otrokom mirno, varno in srečno otroštvo.

Oba naša otroka hodita v Vrtec dr. France Prešeren, na – le kateri ulici?- Prešernovi, seveda. Najprej je vrtec simpatičen že kot hiša: ogromna vila, ki deluje družinsko in izkorišča vse dobre plati svojega položaja v centru mesta. Še bolj pa cenimo prisrčnost in zavzetost vzgojiteljic. Otrokom znajo vse, včasih kar »visoko leteče« vzgojne in izobraževalne cilje, predstaviti na topel, otroški način, tako da naša »tamala« pozna več simpatičnih podrobnosti o Prešernu, po katerem nosi vrtec ime, kot marsikateri osnovnošolec. Vrtec zna res izkoristiti svoje danosti: jeseni nas na vrtu pozdravljata teta in stric jesen, narejena iz samih jesenskih pridelkov, ki so jih izdelali otroci skupaj z vzgojiteljicami, zdaj pa že čakamo na snežakovo družino, da se le sneg ne bo prehitro stopil. V tem vrtcu se ves čas dogaja kaj zanimivega ali razburljivega: ali se pečejo piškoti, potuje po svetu z zgodbami, pesmijo in sliko ali pa kar dobesedno, z vlakom na najbližji hrib. In le kaj je večje doživetje, potovanje z vlakom ali vzpon? Všeč nam je, da se otroci in vzgojiteljice med sabo poznajo tudi med skupinami, poznajo celo kuharico, ki jim pripravlja dobra kosila.

Najlepše doživetje za starše vrtcu pa je bil prav gotovo zaključni velekoncert na terasi, ko smo starši z vlažnimi očmi občudovali pesem iz stotine drobnih grl. V naši skupini, pri Mariji in Jasmini, pa se je nadaljevalo s petim in recitiranim potovanjem po deželah sveta, ki se je na koncu zaključilo kar v taktih dunajskega valčka.

Zaradi vsega tega in tudi zaradi poslanstva vrtca, da goji slovensko ljudsko izročilo, v Vrtcu dr. France Prešeren otroke ne le varujejo, temveč jih predvsem vzgajajo za življenje v zadovoljna in živahna bitja, ki se zavedajo svojih korenin in imajo občutek za bližnjega.

KDO JE BIL DR. FIG

Stali smo na dvorišču vrtca in z nestrpnostjo čakali, kdaj se bo končno dvignila naša zastava. Na njej je prepoznavni znak našega vrtca – portret dr. Franceta Prešerna, ki ga je narisal Lovro iz naše skupine.

Kako se je vse skupaj začelo?

Skupaj smo načrtovali, izbirali in oblikovali vsebine projekta Kdo je bil dr. Fig. Ogledali smo si pesnikov rojstni kraj in hišo. V njej je bilo mnogo starih predmetov, ki so jih uporabljali v času pesnikovega življenja. Naše vtise po obisku smo narisali s svinčnikom, zapisali, jih pripovedovali drugim otrokom in odraslim. Tako je začel nastajati Prešernov kotiček, zbirka predmetov, oblačil, slik, knjig, slikanic, risb in še kaj bi se našlo.

S pomočjo staršev in obiskov v knjižnicah smo zbirali slikovni material, ki nam je podrobneje predstavil Franceta Prešerna, njegova dela in čas, v katerem je živel. Od Prešernovih pesmi, predstavljenih v slikanicah za otroke, nam je bila najbolj všeč Povodni mož. V plesni dramatizaciji smo jo predstavili otrokom drugih skupin, staršem in oskrbovancem Doma starejših občanov na Taboru. Sedaj tudi vemo, kdo je napisal Zdravljico, ki je himna naše države.

Tudi sami smo se preizkusili v sestavljanju pesmi in jih ponudili v branje drugim otrokom in staršem. Pri likovnih dejavnostih je nastalo mnogo otroških portretov z njegovim likom. Enega smo izbrali za logotip našega vrtca, na kar smo še posebej ponosni.

Lepo je, če imaš koga rad. Prešeren je imel rad Julijo, ki ji je napisal mnogo pesmi. Ogledali smo si Trnovsko cerkev, kjer jo je spoznal in hišo, v kateri je stanovala. Tudi na spomenik Franceta Prešerna nismo pozabili. Opremljeni s svinčniki in skicirkami smo opazovanju in risanju namenili veliko časa. Nastala je bogata razstava risb, ki smo jo obiskovalcem predstavili v Tivolskem gradu, v Mestni hranilnici in v Domu starejših občanov na Taboru.

Na začetku projekta nismo vedeli »Kdo je bil dr. Fig?« Če nas boste vprašali danes, vam bomo z veseljem povedali.

Lik Franceta Prešerna so otroci vzeli za svojega, kar zgovorno pove tudi otroški stavek: »A ne, tale »Francern« je bil pa res zanimiv.«

 

Z razstavo in nastopom se je zaključil naš projekt. Ko gledamo naš logotip na zastavi, ki nas vsakodnevno spremlja na vhodu v vrtec, smo ponosni in zadovoljni. Skupaj z našim hišnikom se vozi po mestu na našem kombiju in mi jima pomahamo v pozdrav.