Kako pripraviti otroka na prihod novorojenčka?
Če vas je pred prihodom prvega otroka skrbelo, ali boste dobri starši, ali boste znali skrbeti za otroka, kakšen bo porod, kako bo rojstvo novega člana vplivalo na vajin odnos in verjetno še nešteto drugih stvari, se ob prihodu drugega otroka srečujete s čisto drugimi izzivi. Zaupanje vase ste kot starši že pridobili, tudi vaš družinski ritem je že kar utečen in vse je pripravljeno na prihod novega člana. A s tem je povezanih tudi nekaj novih skrbi in ena glavnih med njimi je gotovo tudi ta, kako na prihod novorojenčka pripraviti prvega otroka.
Za vas odgovarja Petra Cankar, univ.dipl.psihologinja, specialistka zakonske in družinske terapije
Vsi starši si želimo, da bi otrok novorojenčka sprejel z odprtimi rokami, da bi ga vzljubil kot mi, da ne bi bilo ljubosumja in rivalstva med njima. Vendar – kaj storiti, da bo tako?
Nikoli ne moremo vedeti, kako se bo otrok odzval na rojstvo bratca ali sestrice, lahko pa otroka pripravimo na to, da bo ta prehod za vse čim lažji in čim lepši. Zavedati se morate, da je prihod novega člana v družino za vse velika sprememba. Mogoče še največja prav za prvega otroka, ki si niti ne predstavlja, kaj vse se bo spremenilo. Poleg tega odločitev o tem, da bo dobil bratca ali sestrico, ni bila njegova, ampak vaša (vsaj v večini primerov, kajne?).
In kaj lahko storite, da otroka čim bolje pripravite na prihod novorojenčka?
– Vključite ga v ‘priprave’; to v prvi vrsti seveda pomeni, da otroku poveste, da bo kmalu dobil bratca ali sestrico, ki je sedaj še v maminem trebuščku. Ostalo pa je bolj odvisno od starosti otroka – lahko vam pomaga pri nakupovanju za dojenčka, pri pripravi posteljice, oblačil, igrač ali morda celo izbiri imena. Vendar bodite pozorni. Naj se otrokovo življenje ne vrti sedaj samo okrog prihoda novorojenčka, saj se mu bo že tako ali tako skoraj cel svet postavil na glavo. Zato upoštevajte tudi naslednje:
– Ohranite otrokovo vsakodnevno rutino. Naj počne stvari, ki jih je počel prej (kar velja tudi za čas po rojstvu!) in čimmanj spreminjajte njegov urnik. Otrok je navajen določenih stvari, določenega ritma, v katerem se odvija njegov vsakdan in to mu daje varnost. Če to ohranimo, bo otrok veliko laže sprejel spremembe.
– Otroka pripravite tudi na vaš odhod v porodnišnico. Naj ve, da vas nekaj dni ne bo, da pa vas bo seveda lahko obiskoval. Razložite mu, zakaj tako – noben otrok ni premajhen za razlago, samo način moramo prilagoditi njegovi starosti. Če boste imeli v času bivanja v porodnišnici možnost, otroka pokličite po telefonu in mu povejte, da ga pogrešate.
– Ko otroka pripravljate na prihod novorojenčka, mu nikoli ne recite »mamica in očka te bosta imela še vedno rada«, ker lahko to otrok razume čisto drugače. Lahko si bo predstavljal, da prihod novorojenčka pomeni izgubo ljubezni staršev in se bo ob rojstvu bratca/sestrice počutil ogroženega, saj bo mislil, da mora tekmovati za ljubezen svojih staršev in bo tako lahko do sorojenca odklonilen. To pa seveda ne pomeni, da otroku ne smete tako kot do sedaj povedati, da ga imate radi. Nasprotno – tega nikakor ne opustite.
– Dovolite otroku, da izrazi svoja čustva, tudi negativna. Ne govorite mu, da mora imeti dojenčka rad, da se ne sme jeziti nanj ali ga sovražiti. Naj vam otrok pove, kaj čuti in skušajte ugotoviti, zakaj tako čuti. Otroci veliko povedo, če jim le prisluhnemo in dovolimo, da spregovorijo. Pogosto se za negativnimi čutenji skrivajo le otrokovi strahovi. Boste videli, včasih boste prav presenečeni nad njihovimi predstavami, s katerimi si razlagajo stvari, ki jih še ne poznajo. Predvsem pa otroka ne oštevajte, kadar izrazi negativna čustva, saj se bo tako počutil še bolj odrinjenega in zavrnjenega.
– Skupaj z otrokom si oglejte fotografije ali posnetke, ko ste bili prvič noseči in je bil on sam še v vašem trebuščku; pa potem, ko je bil on dojenček, da si bo laže predstavljal, kaj to pomeni. Pogovarjajte se o tem, kako ste skrbeli zanj, kaj mu je bilo všeč, kako ste se igrali z njim, ko je bil še čisto majhen. To se zelo obnese tudi po rojstvu, ko mu lahko pokažete, da je bil on kot dojenček prav tak, da ste ga tudi tako hranili in previjali itd. Tako se bo počutil bolj povezanega z dojenčkom in bo tudi videl, da je to nekaj čisto običajnega.
Pri pripravi otroka na prihod novorojenčka pa je ključnega pomena sodelovanje staršev. Pomembno je, da se o tem pogovorita in uskladita vajine ideje in želje. Zaupajta si svoje strahove, pomisleke, občutja, ki vaju spremljajo. Prisluhnita drug drugemu, saj bosta tako najbolje poskrbela za varno počutje otroka, ker ne bo čutil napetosti in nasprotovanj med vama. Pa tudi vidva se bosta na ta način veliko laže spoprijela z vsem, kar bosta lahko nosečnost in rojstvo drugega otroka prineslo v vašo družino.
Po rojstvu je pogosto kar samoumevno (tudi zaradi dojenja in začetne primarne vloge matere), da skrb za novorojenčka prevzame mati, za starejšega otroka pa bolj skrbi oče. V določeni meri se temu ne boste mogli izogniti, a ne pozabite: tudi starejši otrok še vedno v enaki meri potrebuje mamo in tudi novorojenček prav tako kot mamo potrebuje očeta. Zato si skrb glede na potrebe in starost otrok ustrezno porazdelita.
Kot rečeno, otrokovega odziva na prihod novorojenca ne moremo vnaprej predvideti, saj niti ne vemo točno, kaj vse se plete po otrokovi glavici in če si sploh lahko predstavlja, kaj pomeni, da bo sedaj doma še eden več. Lahko pa se z otrokom o tem čim več pogovarjamo, mu skušamo približati stvari, ki ga čakajo in predvsem prisluhnemo njegovim in našim čustvom.
A naj poudarim še enkrat, nikar ne pretiravajte. Čeprav je to res velika sprememba, se bo otrok tega prestrašil, če ga boste kar naprej ‘obremenjevali’ s tem in tako ga boste prikrajšali za njegovo vlogo edinčka že pol leta prej, preden se bo to sploh zgodilo. Poskrbite, da bo življenje otroka teklo čimbolj po utečenih smernicah, če pa ga čakajo kakšne večje spremembe (npr. vstop v vrtec, selitev v drugo sobo ipd.), pa to raje storite prej ali pa počakajte še kakšen mesec po rojstvu.
In zdaj, ko ste se dobro pripravili – uživajte! Starševstvo je vendarle ena najlepših stvari, zato vam želim veliko veselja z vašimi nadebudneži.
Podobni članki:
PUSTOLOVŠČINA SREDI ZELENIH GRIČEV
Foto natečaj: Otrok in plodovi narave!
V šolo hodi otrok in ne starši!