Tako je naslov drobne knjižice, ki jo je pred nekaj leti napisala Anica Sečnik, pedagoginja in mamica šestih otrok. Če kdo, potem je ona zagotovo prava oseba, ki nam lahko iz lastnih materinskih izkušenj in bogate profesorske kariere, svetuje, kako vzgajati, ko so otroci še v vrtcu.

Anica Sečnik ima na sodobno vzgojo kritičen pogled. Opaža, da je mnogo otrok prezgodaj biografiziranih, že kar nekako definiranih, usmerjenih. Starši imajo do njihovih življenj velika pričakovanja. Seveda je prav in naravno, da si želijo za otroka srečno življenje, a težišče pričakovanj bi morali občasno usmeriti še drugam; se vprašati, kaj bo lahko ta otrok doprinesel družbi, prispeval vanjo, ji koristil …

Pomen avtoritete

Prav družina, ki ima najmočnejši vpliv na otroka, bi morala vzgajati za družbo.

In dati otroku prave vrednote. Čutiti se mora sprejetega in ljubljenega, starši pa mu moramo znati prisluhniti in ga razumeti. Presoditi (ne)utemeljenost njegovih zahtev in se odločiti, kako mu ustreči ali ga zavrniti. In če se odločimo, da mu ne bomo ustregli, mu to ne pojasnjujmo vedno znova na dolgo in široko, ampak utemeljimo le enkrat ali nekajkrat. Nekaj pa starševska avtoriteta tudi še mora veljati!

Že majhnim otrokom naj se postavijo jasne meje in se jim da prave spodbude. Pa ne le spodbude, navdušenje, iskreno prepričuje Anica Sečnik. Toliko je namreč stvari, za katere lahko malčka navdušimo: lepa narava, lepe pravljice, zgodbice, v katerih zmaga dobro nad zlim, skromnost nad lakomnostjo, pravičnost in poštenost …

Družina potrebuje čas

Sečnikova z veseljem ugotavlja, da narašča delež mamic, ki so pripravljene delati krajši delovni čas in v zameno za nekoliko skromnejše prihodke ali preložitev kariere posvetiti več časa otrokom. Nova zakonodaja bo celo omogočila krajši delovnik do šestega leta otrokove starosti. Mlada družina, torej družina z malčki, potrebuje umirjenost. Ta pa je mogoča le, če ni mamica razpeta in utrujena od preštevilnih obveznosti. Ne glede na pomembno očetovo vlogo je vendarle mama tista, ki ustvarja dom.

Pa še beseda dve o dejavnostih: Včasih malo pretiravamo, ko v želji po otrokovem znanju že vrtičkarja pošiljamo na dodatne dejavnosti. To naj bo čas družinskega življenja, ki je posebej dragocen za otroka s sorojenci. V teh letih lahko naveže z bratcem ali sestrico pristen stik, saj kasnejša življenjska obdobja zaradi šolskih in drugih dejavnosti posameznega otroka omogočajo manj skupnega časa, skupnega odkrivanja sveta in skupnih doživetij. Ta čas je tudi lepa priložnost, da se otroček pridruži staršem pri gospodinjskih opravilih in se tako nevsiljivo vključi v vse oblike družinskega življenja.

Na prvo besedo

Pri uboganju ni dileme, poudarja Sečnikova. Otroka je treba naučiti, da se odzove takoj. Otrok ne vzgajamo zaradi sebe, vzgajamo jih za življenje. Otroci, ki bodo znali spoštovati avtoriteto, bodo deležni daljnosežne naložbe in zgodaj bodo spoznali nenapisana življenjska pravila, ki veljajo v svetu.

In ker je takšna vzgoja ne le pravilna, ampak tudi naporna, naj se starši čim več medsebojno povezujejo, družijo in izmenjujejo izkušnje, še priporoča Anica Sečnik.