Strah pred živalmi
V Živalskem vrtu Ljubljana sem biologinja že 18 let, sicer pa sem žena in mati treh otrok. Vse življenje me spremljajo živali. Sprva tiste v naravi, kasneje živali v živalskem vrtu, pa tudi nekateri hišni ljubljenci. Živali mi pomagajo pri vzgoji otrok in zato sem jim neskončno hvaležna. Poskrbim za spoštljiv odnos med nami, ljubečo oskrbo, zdravo prehrano, nego, ustrezno čistočo in po potrebi veterinarske preglede.Z možem sva se odločila in sprejela v svoj dom osem tednov staro psičko Tačko. Ker nisva bila pasja starša, sta bili vzgoja in skrb zanjo precej zahtevni. Po dveh letih sva se odločila, da bo imela Tačka mladiče, midva pa otroka. Enega mladiča sva obdržala, da je Tačka imela družbo, ker sva midva po rojstvu hčerke imela zanjo manj časa. Danes imava tri otroke. Vila je stara več kot 15 let, Tačka pa je zaradi bolezni in starosti poginila pred štirimi leti. Še danes sem ji hvaležna, ko me je učila, kako naj bom ljubeča, dosledna in odločna. Pomagala mi je pri vzgoji otrok. Sedem mesecev stari so se otroci učili plaziti. Ko so prilezli do Tačke, so jo zgrabili za dlako. Ker jo je bolelo, jih je opozorila z ugrizom, vendar jih ni poškodovala. Tako jim je odločno postavila mejo, ki so jo upoštevali, čeprav so bili še dojenčki. Kadar so jo božali, so bili zelo nežni. Nikoli niso lasali in grizli ostalih otrok. Odnos do nje so prenesli tudi na druge živali, ki jih spoštujejo in se jih ne bojijo.
Pravo prijateljstvo
Prijateljstvo z živaljo izboljša človeške socialne odnose. Žival zapolni emocionalne in socialne potrebe, prispeva tudi izboljšave v psihološkem in fiziološkem zdravju. Skrb za žival vpliva na izgradnjo samospoštovanja. Od živali, ki je odvisna od nas, se lahko naučimo razumeti čustva in potrebe, kar nam pomaga tudi pri vživljanju v druge ljudi. Raziskave so pokazale, da otroci, ki za žival skrbijo, kažejo višjo stopnjo vživljanja. Živali so pomemben vir socialne podpore. Otroci v stiski pogosto poiščejo tolažbo pri hišnih ljubljenčkih. Žival omogoči otroku, da se počuti brezpogojno sprejetega. Ljubeč odnos z živaljo pomaga otroku preseči stiske, ki jih doživi v vrtcu, šoli in družbi. Domača žival iz otroka izvablja besedna sporočila, ki tako razvija sposobnosti govora. Živali staršem pomagajo pri razlagi različnih življenjskih dogodkov. Razumevanje tistega, kar se dogaja z živaljo, pomaga pri razumevanju človekovega rojstva, življenja in smrti. Prisotnost domače živali poveča družinsko povezanost. Ob živali preživijo družinski člani več časa skupaj. Otroci, ki odraščajo z živaljo in imajo boljše družinsko okolje, so bolje razviti od vrstnikov. Prisotnost živali poveča socialne stike med ljudmi. V sodobni medicini je priznano, da skrb za žival in stik z njo lahko zavaruje pred boleznijo, zniža krvni tlak in upočasni napredovanje že prisotne bolezni, o čemer govori tudi otroška slikanica avtorice Jane Goodal z naslovom Doktor Belko. Belko je mali kuža, ki obiskuje bolne otroke v otroški bolnišnici.
Kako se približati?
Živalim se je treba približati počasi, da jih ne prestrašite. Ponudite jim odprte dlani, da jih povohajo. Prijemate jih nežno in pazljivo od spodaj, s čim večjo površino, da se počutijo varne. Naučite se prepoznati njihovo govorico, ki vam sporoča, kaj jim ustreza in kaj ne. Če lepo in spoštljivo ravnate z njimi, so prijetni družabniki. Živali ponavadi uživajo, ko jih božate. Prepoznavajo vas in vas sprejemajo takšne, kot ste.

Strah do živali
Otroci se ne rodijo s strahovi do živali. Z vzgojo in zgledom jih nanje prenašamo starši, vzgojitelji, učitelji in sovrstniki. Majhni otroci predsodke pridobijo s sprejemanjem stališč svoje okolice. Predsodki so močno povezani s tradicijo, z načinom življenja in razmišljanja v določeni skupnosti. Bojijo se volka, kar izvira iz pravljic Volk in sedem kozličkov, Rdeča kapica, Trije prašički. Zanimivo je, da v živalskem vrtu resničnega volka večina ne prepozna. Različni predsodki so bolj ali manj globoko usidrani v osebnosti posameznika in zato bolj ali manj odporni na spremembe. V življenju posameznika so predsodki do živali velika ovira in zaradi njih je v naravi storjene veliko škode ter veliko preganjanih in pobitih živali. Bojijo se žuželk, pajkov, kač, krastač, psov in konjev. Na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani so razvili učinkovit model učenja za odpravo predsodkov do živali, ki ga v ZOO Ljubljana že vrsto let uporabljamo. Pri premagovanju predsodkov je naša vloga zelo pomembna. Delujemo s sugestijo in zgledom. Pomembna je naša sposobnost prepričevanja, dobrega odnosa do obiskovalca in naše sposobnosti vživljanja. Pri odpravljanju predsodkov do živali je za posameznika ključen trenutek, ko se živali dotakne. Dotik mora biti dovolj dolg, da se zave svojih predsodkov in ugotovi, da so nesmiselni. Ko se to zgodi, predsodki izzvenijo ali vsaj izgubijo svojo moč.

Obiskovalcem v ZOO Ljubljana omogočimo stik z nekaterimi udomačenimi prostoživečimi živalmi, da prek izkustvenega učenja pridejo sami do spoznanj o živalih in njihovih potrebah. Učimo jih živali spoštovati, opazovati in prepoznati njihovo govorico. Z vprašanji in spodbujanjem živali k dejavnosti (hoja, hranjenje, spreminjanje barve in oblike) sami sklepajo o zakonitostih. Obiskovalci tako začutijo, da so to živa bitja, ki zaznavajo, čutijo in se tudi bojijo. Naučijo se jih spoštovati in to spoštovanje nato lahko prenesejo na vsa živa bitja in vso naravo ter jo na ta način varujejo.
Napisala: Irena Furlan
Uredila: PV
Članek je bil objavljen v majski številki revije SuperMAMI.
Podobni članki:
PUSTOLOVŠČINA SREDI ZELENIH GRIČEV
Foto natečaj: Otrok in plodovi narave!
V šolo hodi otrok in ne starši!