Zavidam ljudem, ki odprejo zjutraj oči in so budni. In vsem tistim, ki jih vstajanje s tuširanjem vred navda z optimističnim pričakovanjem novega dne. Zame se dan začne pol ure za tem, ko se zbudim. Vse drugo prej je neke vrste trans. Nisem sposobna ne razmišljati, ne komunicirati. Do telefona gojim sovražna čustva. (več …)
Preberite več