Obrok naj bo obred vse družine
Potruditi se moramo, da je otroku pri obedu prijetno. Otroku najbrž ni prijetno sedeti mirno za mizo, tiho jesti svoj obrok in poslušati pogovor odraslih, ki ga ne zanima. Če želite, da se bo otrok počutil kot član družine, ga prav tako vključite v pogovor, mu prisluhnite, pustite, da poje, kolikor želi. Lahko pa vključite v družinski pogovor njegovo aktualno temo. Npr.: v naši družini se v teh dneh z Neo pogovarjamo le o tem, kako Ostržek ne želi obiskovati šole in želi pregnati kita Astra iz vesolja. Tako sedimo za mizo celih 30 minut. Pri miru in mirno jemo vsak svoj obrok.

Hrana veliko bolj tekne v družbi
Ne moremo vedno organizirati obrokov tako, da je vsa družina zbrana za mizo. Zato je potrebno skleniti kompromis in npr. zajtrk pojesti skupaj, ostale obroke pa npr. skupaj s sestrami ali bratci, starimi starši, če so doma, medtem ko lahko večerjo malčku postrežemo posebej, pa mu vseeno delajmo družbo za mizo, če smo sami že jedli ali šele bomo kasneje, ko bo mali član družine že spal. Poskušajmo čim večkrat jesti skupaj, miza naj bo tudi druženje vseh članov družine.

Recept za lahko večerjo:
Pečena gnezdeca
Za 2 porciji:
275g krompirja
1 velik korenček, narezan na 3 koščke
sol
sončnično olje
2 jajci

Krompir in korenje kuhajte 10 minut, da se zmehča. Ohladite in olupite krompir ter ga skupaj s korenjem grobo nastrgajte v skledo.
Mešanico solite in razdelite na dvoje. Oblikujte v krog z luknjo na sredini – v začetku je precej lomljivo, vendar med peko postane čvrsto.
V ponvi segrejte olje in pazljivo prenesite gnezdece vanjo. Pecite 7 minut, da postane zlatorumeno, nato pecite še na drugi strani 5 minut. V sredino vsakega gnezdeca ubijte po eno jajce. Ko zakrkne, je pripravljeno.
Vse skupaj lahko postavite še v pečico, da se povrhu hrustljavo zapeče. Takoj postrezite.
Recept je iz knjige: Prava hrana za otroške možgane – Nicola Graimes, založba Meander

Napisala: Milena Omerzu, svetovalka za zdravo življenje v studiu Aktivita, mamica 3 – letne Nee
Uredila: PV
Članek je bil objavljen v prilogi Dan z otrokom.

Podobni članki:
PUSTOLOVŠČINA SREDI ZELENIH GRIČEV
Foto natečaj: Otrok in plodovi narave!
V šolo hodi otrok in ne starši!

Z možem sva se večkrat pogovarjala, kaj je bolje, kaj je prav. Glede na to, da je najina najstarejša začela sredi noči prihajati v najino posteljo, ko smo iz porodnišnice prinesli dojenčico Hano in se je Taja mesec pred njenim prihodom preselila v svojo sobo in morala posteljico v spalnici odstopiti sestrici, sva z možem sklenila, da lahko pride k nama kadar hoče. Ugotovila sva, da je tako bolje za njen čustveni razvoj, da bo zaradi tega gotovo lažje sprejela, da ni več edina, da se svet ne vrti več samo okrog nje, da ima sestrico. S tem sva ji pokazala, da je še vedno dobrodošla v naši sobici, da se še vedno lahko stisne k nama, da jo imava rada. To otroku daje tudi občutek varnosti. Kar predstavljajte si kako se počutite, kadar ste v postelji sami ali pa ko se lahko k nekomu stisnete. Tako, Taja je lahko prišla v najino posteljo kadar je hotela, včasih smo bili v postelji kar vsi štirje že zvečer in smo se pogovarjali, se smejali in stiskali. Danes vem, da sva z možem ravnala prav, saj danes 8-letnica noče več v našo posteljo, pravi da je »gužva« in srečna sem da smo se »crtali« takrat, ko je to še sama hotela. Zavedati se moramo, da lahko z dotikom in objemom našim otrokom najbolje pokažemo, da so dobrodošli in da jih imamo radi. Jaz sem torej zagovornica, da otroci lahko pridejo v našo posteljo, kadar želijo. Da smo ljudje prilagodljiva bitja, sva z možem dokazala sama sebi, nič več naju ne moti, da Hana prihaja k nama, enostavno sva se navadila in zbudiva se enako naspana kot ob redkih jutrih, ko Hane ni k nama. Zavedam se, da bodo ta naša nočna stiskanja prehitro minila in mi bosta kmalu prepovedali, da jih pestujem in »crtam«, češ da sta že preveliki.

Odločitev je seveda vaša, jaz pač zase vem, da me prisotnost otroka v najini zakonski (družinski) postelji ne moti in da otroku lahko to le koristi. Tako za njegov čustveni kot telesni razvoj.

Napisala:Andreja Oblak Kavčič, vzgojiteljica, VVE Žiri
Uredila: PV

Fotografije: SXC
Članek je bil objavljen v reviji Otroci.

Podobni članki:
PUSTOLOVŠČINA SREDI ZELENIH GRIČEV
Foto natečaj: Otrok in plodovi narave!
V šolo hodi otrok in ne starši!