Za vse, ki nas še ne poznate: smo vrtec pri Osnovni šoli Radlje ob Dravi in naše delo poteka v dveh enotah; v enoti vrtca Radlje in enoti vrtca Vuhred.

 

ENOTA VRTEC RADLJE

Naš vrtec se nahaja v neposredni bližini osnovne šole. Imamo tri oddelke prvega in štiri oddelke drugega starostnega obdobja.

Zavedamo se, da je vrtec prva prelomnica v življenju družine in otroka, zato se trudimo, da je predšolska vzgoja v našem vrtcu kakovostna, materiali v vrtcu varni in sodobni, razmišljanje in ravnanje strokovnega kadra pa odgovorno in profesionalno. Družini, ki je pristan varnosti, zaupanja in ljubezni, pripisujemo pomembno vlogo, zato skušamo s starši vzpostavljati spodbudno klimo, ki prispeva k soustvarjanju življenja v vrtcu.

Vsako leto organiziramo starševske večere, na katere povabimo različne strokovnjake s področja vzgoje in izobraževanja. Starši se omenjenih starševskih večerov udeležijo glede na interes in zanimivost teme.

Izhodišče za naše delo je otrok, ki je soustvarjalec življenja, igre in učenja v vrtcu. Trudimo se, da v veliki meri zaznamo in upoštevamo razvojne potrebe otrok, njihove interese in želje, zato jim ponujamo pester izbor dejavnosti, v katere se želijo vključiti. Izvajamo jih strokovne delavke vrtca v dopoldnem ali zgodnjem popoldnem času (pevske vaje, folklorno – rajalna skupina, gibalne urice v telovadnici, plešemo, se igramo …), zaradi interesa staršev in posledično otrok pa izvajajo nekatere dejavnosti tudi zunanji izvajalci v popoldanskem času (predšolska glasbena vzgoja v okviru glasbene šole, angleščina za najmlajše, plesna šola).

V našem vrtcu imajo posebno težo projekti, ki potekajo skozi celo šolsko leto in so tesno povezani s tematskim načrtovanjem vzgojno – izobraževalnega dela (Palčki v našem vrtcu in Moj dnevnik, zbiranje starega papirja, Mi – na obisku …).

Vključeni smo tudi v dva republiška projekta (Zlati sonček in Knjigobube) in mednarodni projekt FIT gibanje za zdravje.

Vsako leto pripravljamo različna praznovanja in prireditve. Že kar nekaj let zapovrstjo strokovne delavke vrtca ob tednu otroka razveseljujemo vse otroke v kraju in naši okolici z različnimi glasbenimi pravljicami, v sodelovanju z osnovno šolo pa se udeležujemo pustne povorke, s katero želimo ohraniti stare ljudske običaje in se za kratek čas spremeniti v pravljične vile, škrate, čarovnice …

Seznanjanje s pisno kulturo in zbliževanje s knjigo udejanjamo s pomočjo splošno izobraževalne knjižnice v našem kraju, ki nas vabi na pravljične urice, na srečanja z avtorji in ilustratorji otroških slikanic, na fige ob kulturnem prazniku …

Odmevna so naša družinska oziroma medgeneracijska druženja v vrtcu in zaključna prireditev v mesecu juniju, ko v kulturni dom Radlje povabimo starše in jim pokažemo, da je naš vrtec hiša, kjer se igramo, pojemo, smejemo …
ENOTA VRTEC VUHRED

Vrtec Vuhred je enota vrtca Radlje ob Dravi in leži ob neposredni bližini reke Drave. V naši enoti sta dva oddelka, in sicer kombiniran oddelek prvega in drugega starostnega obdobja in heterogen oddelek drugega starostnega obdobja.

Značilnost našega vrtca je medsebojno povezovanje otrok ob različnih priložnostih, kar je všeč tako otrokom kot staršem (glasbeni dopoldnevi, praznovanje rojstnih dni, skupno ustvarjanje v naši garderobi, bivanje na prostem …).

S starši sodelujemo v celoletni akciji zbiranja starega papirja, skupaj ob stojnici, ki nam jo je naredil dedek enega izmed otrok, praznujemo letne čase, sodelujemo s krajem, ko jim pripravimo program za starostnike in se udeležujemo pustnih rajanj, sodelujemo tudi z gasilskim društvom.

Naš kraj ima veliko možnosti za »zimske radosti«, ker leži na senčni strani pod obronki Pohorja, kar smo še posebej izkoristili letos, ko nam je zima nasula veliko snega.

Smo majhna enota vrtca in ravno naša majhnost daje vrtcu in hkrati kraju Vuhred posebno noto, kajti fleksibilnost in iznajdljivost strokovnih delavk, ustvarjalnost in nenehno sodelovanje s starši in s krajem bogati tudi življenje otrok v vrtcu in pomeni vključevanje v širšo kulturo, v kateri živimo.

Za kolektiv vrtca zapisale:
Ljuba Kališnik, vzgojiteljica
Zofka Topler, pomočnica vzgojiteljice
Nada Marunič Berglez, vzgojiteljica

GLASBA
človeka oblikuje in plemeniti, ga osrečuje,
mu razvija ljubezen do lepega in tudi
do skupnosti.
(L.V.Beethoven)

Vrtec Ringa raja iz Novega mesta je organiziran kot zasebni glasbeni vrtec, kateremu je bila l.1993 dodeljena občinska koncesija. Društvo Ringa raja je pravna oseba in pomeni združenje staršev in otrok, članov družine Rauch in drugih zaposlenih strokovnih delavcev. Na Dolenjskem smo edini glasbeni vrtec s koncesijo.
Ker smo zasebni vrtec s koncesijo, opravljamo javno službo vzgoje in izobraževanja za predšolske otroke. Program je zasnovan na ciljih in smernicah predpisanega nacionalnega programa (Kurikuluma), skupnih izhodiščih drugih vrtcev in na posebnostih koncepta našega vrtca.

Vrtec obiskuje 39 otrok od 2. do 6. leta starosti. Stoji ob gozdu in v bližini reke Krke, nekoliko odmaknjen od prometnih poti. Otroci tako v prijetnem okolju preživijo veliko časa v naravi in na svežem zraku.
Kot pove že samo ime vrtca, pri našem vzgojno-izobraževalnem delu z otroki dajemo velik poudarek glasbeni vzgoji. Glasbene dejavnosti so prisotne pri vsakodnevni igri in življenju v vrtcu. Naša vizija je »Z glasbo k sproščenosti«. Že štirinajsto leto je izhodišče našega dela glasbena vzgoja kot integralni del celotnega kurikularnega vzgojno-izobraževalnega procesa. Naš cilj je, da bi otroke vzgojili v sproščene ljudi in to s pomočjo vpliva, ki ga ima nanje glasba. Veselje, ki ga bodo otroci našli v glasbi in glasbenih dejavnostih, naj jim pomaga, da bodo zrasli v srečne, sproščene osebnosti.

Čeprav je naš vrtec glasbeni, to ne pomeni, da v njem načrtujemo le glasbene vsebine in dejavnosti, ampak dajemo otroku možnosti, spodbude in pomoč pri razvoju telesne, duševne in socialne samostojnosti in neodvisnosti, zato skrbno sledimo načelom in ciljem kurikula.

Otroku zagotavljamo prostor, čas in sredstva za spontano igro. Dobrobit otroka pojmujemo kot skupno oznako za otrokovo dostojanstvo, varnost, srečo, predstavlja nam najvišjo vrednoto, na kateri temeljijo in so ji podrejene vse ostale vrednote in iz njih nastajajoča načela. Predšolska doba je namreč najbolj občutljivo obdobje človekovega razvoja. zato je potrebno oblikovati programe, ki bodo ustrezali razvojnim značilnostim otrok, njihovim željam in potrebam. Tako je naša najpomembnejša naloga zagotavljati strokovno in kvalitetno delo ter vsakemu otroku omogočiti optimalni razvoj. Otrokom v našem glasbenem vrtcu torej ponujamo pestre glasbene in druge dejavnosti in veliko ustvarjanja in dogajanja. Trudimo se, da ure, tedne, leta, katera otroci preživijo pri nas, preživljajo prijetno, kvalitetno in ustvarjalno. Tako skupaj starši in vzgojitelji vplivamo na bogatenje posameznika-otroka kot celovite osebnosti.

Društvo Ringa raja je glasbeni vrtec:
* v katerem želimo predšolskemu otroku približati glasbo in mu omogočiti čim več lepih, glasbenih doživetij,
* kjer je glasba eno vodilnih načel, vsebin, sredstev in ciljev celostnega vzgojno-izobraževalnega procesa
* v katerem se otrok spontano glasbeno izraža, saj mu to omogoča vsakodnevna sproščena glasbena komunikacija,
* kjer otroci skozi igro doživljajo in spoznavajo glasbo, ki tako postaja sestavni del njihovega življenja,
* kjer otroci veliko pojejo, plešejo, igrajo na instrumente, nastopajo, ustvarjajo glasbene pravljice, izdelujejo instrumente,
* si razvijajo sposobnosti kot so posluh, ritem, melodijo, glasovne zmožnosti, glasbeno domišljijo, glasbeni okus in še in še….

 

In kako na vrtec Ringa Raja gledajo starši? Mamica Martina Judež je takole opisala svojo izkušnjo:

Še danes se živo spominjam dne, ko sva s takrat še ne dveletnim sinom, prvič prišla na obisk v vrtec Ringa raja. Zelo me je bilo strah, kako bo moj mali sinko dopoldneve preživljal brez mene, saj je bil do sedaj vajen le domačega zavetja. A Jon, sicer zelo občutljiv in nezaupljiv otrok, je spontano Andreji podal roko in jo pogledal, češ odpelji me v igralnico. Njegovo dejanje me je močno ganilo, me navdalo z zaupanjem in mi dalo vedeti, da sva prišla na pravi kraj.

In to dejstvo se mi je vsak dan znova potrjevalo. V tem majhnem vrtcu je bil deležen ljubeče pozornosti. Moj sin je v okolju, kjer se ne čuti varnega, izredno zadržan, v vrtec Ringa Raja pa je vedno rad šel, tudi med mojo porodniško in med počitnicami. Ko se je pred odhodom v šolo končal njegov zadnji dan v vrtcu, se kar ni mogel posloviti: »Še zadnjič se spustim po toboganu.« je smrkal in žalostno gledal. Potem pa je začela v vrtec hodit moja hčerka Marija. Jon ji je že med počitnicami pripovedoval, kako veselo je v vrtcu.

Sedaj, ko je že šolar, gre, če je le priložnost, z menoj iskat svojo sestrico. Poseben dogodek mu je bil, ko je šel v vrtec nastopat na klavir, srečal je svoje prijatelje, ki še niso v šoli in prijetni spomini na vrtčevske dni so oživeli v njem. V glasbeni šoli Rauch se je začel učiti igranja na instrument in letos bo že drugo leto igral klavir. Ker se sama ne ukvarjam z glasbo, vem, da gre največ zaslug za njegovo veselje do glasbe pripisati našemu glasbenemu vrtcu.

Zjutraj, ko odpreva vhodna vrata vrtca, naju že na hodniku objame prijetna toplina stavbe, pravo nasprotje hlada javnih institucij. Pozdravi naju razigrana otroška pesem in Marija se hitro preobuje in že teče k vzgojiteljici v naročje. Ta jo dvigne in skupaj mi pomahata skozi okno, jaz pa sem že navsezgodaj zjutraj polna prijetnih vtisov iz vrtca in se lahko dobre volje odpeljem v službo novim delovnim izzivom naproti. Ob koncu delovnega dne se pripeljem ponjo, pričaka me nasmejana vzgojiteljica in mi prinese mojo malo zaspanko. Izmenjamo si še par prijaznih besed, vzgojiteljica jo objame, Marija pa ji pomaha v slovo.

Vsako pomlad pa željno pričakujemo srečanje družin. Ko nam naši najmlajši zapojejo in zaplešejo, prižgejo iskrice tudi v nas starših. Vedno znova se sprašujem, kako jim uspe pripraviti tako bogat nastop, otroci pa so ob tem sproščeni in videti je, da se prav zabavajo. »Ija bi Ringa raja« reče doma Marija in prižge CD z otroškimi pesmicami, ki so ga posnele vzgojiteljice našega vrtca. In danes, ko sem Marijo peljala v vrtec in je prepevala novo pesmico, ki so se jo učili, je rekla: »Ija ma rada vrtec, vrtec Ringa raja.«

Foto in besedilo:
Andreja Rauch

Smeh in solze, dež in sonce, vmes pa neskončna paleta mavričnih čustev; prijetnih in manj prijetnih doživetij. Obilo spominov, utrinkov, skupnih radosti in drobnih nevšečnosti se je nabralo v teh 3650 dneh, kar naš vrtec za male pingvine skrbi.

 

Toliko različnih otrok, ki je vsak dan odpiralo in zapiralo Pingvinova vrata. Prav vsem smo skušali pričarati toplino doma; v hladnih jutrih, ko je bilo potrebno zapustiti varen objem staršev. Naša tronadstropna hiška je to zmogla. Z nasmehom na ustnicah smo vas pozdravljali vsa ta leta. In vi ste nam vse to vračali; mali navihani pingvini. Plesalci, glasbeniki, lutkarji, umetnostni zgodovinarji, športniki; plavalci, smučarji, tenisači. Vse to in še več ste se trudili postati. Ali pa tudi ne, izbira je bila običajno vaša. Ste že našli način, da ste si uredili dan po svoje.

Poleg vsakodnevnega urnika smo se vedno trudili najti čas tudi za čisto preprosto otroško igro. Brez vmešavanja odraslih, brez poseganja v čarobni otroški svet domišljije. Včasih se nam zdi, da ste nam bili še najbolj hvaležni za te svoje trenutke. Pa vendarle ste s ponosom predstavljali vse, kar ste se naučili v skrbno pripravljenih uricah.

Nastopali ste, da so odmevale angleške pesmice, da se je tresel plesni pod in se je kadilo iz malih možgančkov od vseh znanosti in spretnosti.
In vsako leto znova se je bilo težko posloviti od vas. Skupinice trinajstih pingvinov, ki ste iz rumenih postali modri in nato vijoličasti.

Prava umetnost je iz rumene narediti vijoličasto, prav zares. Šest vzgojiteljev in prav toliko zunanjih sodelavcev (učiteljica glasbe, plesna učiteljica ter vsi športni vaditelji) z ravnateljico na čelu je vsako leto v šolo pospremilo 13 otrok in v vrtcu na novo pozdravilo prav toliko zelenečkov – kot smo pomenljivo poimenovali novinčke. Smeh in solze in paleta čustev. Znova in znova. Uvajalni tedni in prvi koraki so vsako leto hitro minili in rasla je samozavest triletnikov.

 

In še bomo odpirali Pingvinova vrata in Vas vedno znova vabili med nas. Obiščite nas. Ograja pisanih barvic nas skriva. Nedaleč od hitre Dunajske ceste, na Popovičevi ulici 16. nas najdete. Priporočamo v petek. Takrat namreč zadiši naša petkova pekarna in prav gotovo se bo našel kakšen slasten zalogaj tudi za vas.

Tako kot mavrica razkrije svoj pisani lok, le na poseben dan, tako izberite prav tak dan, s soncem obsijan in dežjem pokapljan ter nas ( ponovno ) obiščite.

Do takrat pa … imejte se lepo!

Začetek je bil zelo negotov, z Nadko sva se kar pošteno bali. Kako dovolj motivirati starše in otroke, da bodo radi prihajali? Da bomo vsi skupaj začutili, da so naša srečanja sproščena, namenjena temu, da se vsi skupaj nečesa naučimo, pa tudi poveselimo? A delali sva si preveč skrbi. Delo nama je steklo in se nadaljevalo vse do konca – po načrtih.
Kratek povzetek naših srečanj

Naše prvo srečanje je bilo vsebinsko kar bogato. Dobili smo se v vrtcu, kjer smo se drug drugemu predstavili, nato pa peš odšli do knjižnice Šiška. Tam nas je prijazno sprejela Suzana Horvat. S svojim pripovedovanjem in lepo urejeno knjižnico je starše in otroke navdušila. Žal si starši s to knjižnico niso mogli pomagati, saj je že čez dva dni po našem obisku zaradi selitve na drugo lokacijo zaprla svoja vrata.

Na drugem srečanju smo se pogovarjali o pomenu pismenosti. Otroci so izdelovali novoletne voščilnice, v katere so potem s pomočjo staršev napisali voščila. Na Miklavžev dan smo se imeli prav lepo toplo.

V vrtec smo na tretje srečanje povabili knjižničarko Suzano Horvat. S seboj je prinesla ogromno dobrih knjig – nekaj strokovnih za starše in nekaj otroških. Starši so od nje dobili veliko koristnih informacij, kaj je to dobra knjiga, kje se jih lahko kupi. Tema je bila prav primerna za prednovoletni čas. Otroci pa so medtem poslušali zgodbo o Mišku Matičku, jo obnovili in še narisali risbico.

»Kako, kaj, koliko, kje brati« je bila tema četrtega srečanja. Starši so aktivno sodelovali, sami so si izdelali majhno knjižico. Otroci pa so uživali ob zgodbi Labodje jezero. Tokrat malo drugače, saj je bila poleg besed prisotna še glasba. Kasneje smo se skupaj pogovarjali o pticah, spodbuda pa so bile različne knjige – leksikoni, enciklopedije, slikanice o pticah.

Dobili smo se že petič, zadnjič pred zimskimi počitnicami. Vsi skupaj smo si ogledali prelepo risanko Sneženi mož. Posebnost te risanke je ta, da ima animacija le glasbeno spremljavo, brez besedila. Seznanjali smo se s časopisi, televizijo in računalnikom. Staršem sva svetovali, kako izbrati in gledati oddaje z otrokom ter kako poiskati ustvarjalne igrice, strani na računalniku. Otroci so poiskali TV-spored, primerjali so podobne oznake, igrali pa so tudi sestavljanko na računalniku in vtipkali svoje ime.

Na šestem srečanju sva združili temi pisave okrog nas in pismenost ob domači mizi. Otroci so povezovali simbole z napisi in jih v vrtcu tudi obesili na primerna mesta, skupaj s starši pa so sestavili nakupovalni seznam za v trgovino. Veselo in ustvarjalno popoldne je bilo.

Na sedmem srečanju smo se skupaj igrali didaktične igre. Starši so dobili nove ideje za pomoč otrokom pri opismenjevanju. Otroci so navdušeno ustvarjali in kar dolgo smo se zadržali.

 

Na osmem srečanju so se starši naučili hitro izdelati preproste lutke iz materiala, ki je v vsakem domu. Dobili so veliko idej, kako narediti lutke iz odpadnega materiala. Skupaj z otroki so poslušali zgodbo o Treh metuljih, nato pa izdelali lutke. S svojimi lutkami so tudi zaigrali zgodbico. Starši so bili sprva sramežljivi, a jim je šlo odlično, na koncu je en očka sestavil kar svojo zgodbico. Otroci pa so tako ali tako uživali.

 

Tik pred zaključkom našega programa smo se podali na obisk v knjižnico Otona Župančiča. Starše je pozitivno presenetila ponudba te knjižnice. Skupaj z otroki so poslušali pravljično uro in sodelovali na delavnicah.

Naše deseto, zadnje srečanje je zaznamovalo zelo toplo in sončno vreme. Peš smo se odpravili na orientacijski pohod do kulturne ustanove v naši okolici, do Vodnikove domačije. Starši so pri nalogah pomagali otrokom. Uporabiti so morali pridobljeno znanje. Na cilju smo si ogledali razstavo v Vodnikovi domačiji in še skupinska fotografija za spomin.

 

Tako, nama je bilo naporno, a lepo. Veseli sva, da sva delavnice uspešno zaključili, da so starši in otroci zadovoljni. In ko slišiva, da še zahajajo v knjižnice, da jim pridejo pridobljene informacije prav, sva veseli in poplačani so vsi najini napori. In vabljeni vsi, da se nam pridružite v naslednjem šolskem letu.

Najlepša hvala vsem staršem in otrokom za sodelovanje.