RAZGLEDNICA iz vrtca Mala Nedelja, 3.

 V DEŽELI PINGVINOV

V vrtcu Mala Nedelja smo se v zimskem mesecu januarju podali na prav posebno potovanje. In sicer smo se na pobudo otroške radovednosti in vedoželjnosti podali v deželo pingvinov.

Otroke je najprej obiskal pingvin z mladičkom (v resnici plišasta igračka), ki pa je pri otrocih vzpodbudil toliko zanimanja, da smo potem oblikovali tematski sklop in se dogovorili za dejavnosti, ki bodo potekale. Tako sta pingvina ostala pri nas cel mesec, uredili smo jima kotiček, ki ga imamo v ta namen v igralnici (kotiček področij dejavnosti). Vedno ga uredimo glede na temo, ki jo obravnavamo. Ponavadi nas obišče živa živalca (na obisku smo že imeli želvo in veverico), ampak sedaj v tem primeru to ni bilo izvedljivo. Seveda smo se z otroci pogovorili o tem, zakaj to ni možno in kaj bi se zgodilo, če bi pingvina pripeljali v naše tople kraje. Tako smo spoznali naravno okolje, v katerem pingvin živi.

Ves čas našega tematskega sklopa smo delali po metodah aktivnega učenja. Najprej smo ugotavljali in zapisovali na plakat tisto kar smo že vedeli o pingvinu. Tukaj so bili odgovori otrok zelo skopi. Zato smo v nadaljevanju zapisali vprašanja o tem kar bi radi še izvedeli o pingvinu. Tukaj so se vprašanja kar porajala iz otroških ust. Otroci so najprej aktivno sodelovali v opisovanju pingvina, sodelovali v pogovoru, ugotavljali kakšen je, kako in kje živi, kako se giblje, oglaša, s čim se hrani, koliko mladičkov ima, kakšni so, kako se hranijo …

Nato smo iskali informacije o pingvinu v različni strokovni literaturi (revije o živalih, revije za otroke), v enciklopedijah, časopisih, slikanicah … Otroci so stvari prinašali tudi od doma – plišaste pingvine, plastične igračke, različne knjige in različno slikovno gradivo (slike pingvinov, ki so jih našli na spletu, risbice, ki so jih sami ali s pomočjo staršev narisali doma). Seveda smo v naše aktivno raziskovanje nam precej oddaljene živali vključili tudi starše.

Sledila je izdelava plakata o pingvinu, kamor smo lepili različne slike, uganke, zgodbice, dopolnjevanke, opisovanja, zapažanja in nove ugotovitve. Naučili smo se tudi orientirati na globusu in na zemljevidu sveta, ki smo ju prinesli od doma, otroci so osvojili pojem Antarktika, južni tečaj, prav tako smo pogledali tudi kako daleč je Slovenija oddaljena od te mrzle dežele, ledenega morja, ledenikov … Otroci so z velikim veseljem in veliko mero natančnosti oblikovali pingvine iz različnih materialov : iz gnetljive das mase, iz odpadnih materialov in iz snega na prostem. Ob tej priložnosti smo se seznanili tudi z novo likovno tehniko, in sicer smo pingvina slikali s tempera barvami na alu folijo. Otroci so ga radi risali tudi z lesenimi barvicami in flomastri. Naš kotiček področij dejavnosti smo v celoti namenili pingvinom.
Seznanili so se tudi z novo deklamacijo Sladkosnedi pingvini, ki si jo izmislila vzgojiteljica. Hkrati pa so otroci ob tej temi urili še grafomotorične spretnosti (risanje polkrožnih lokov – podoba igluja, vaje z deli telesa v snegu). Iz snega in različnega konstrukcijskega materiala smo izdelovali tudi igluje.

Najbolj pa so nam življenje pingvinov ponazorili poučni filmčki o pingvinih : PINGVIN FLAKS, VESELE NOGICE – odlomek, PINGVINI – risanka in

dokumentarec POPOTOVANJE CESARSKEGA PINGVINA. Tukaj smo izvedeli veliko poučnega in zanimivega, npr., da jajce izvali samica, čuva pa ga samec, da ne sme pasti v sneg, ker potem mladiček v jajcu zmrzne, zato ta predaja jajca med samcem in samičko poteka na čisto poseben način, ki je podoben plesu. V enciklopediji smo izvedeli tudi to, da na svetu obstaja 17 različnih vrst pingvinov, da je največji cesarski pingvin (120 cm) in najmanjši adelijski pingvin (30 cm). V filmu o pingvinih pa smo izvedeli, kateri so sovražniki pingvinov : tjulnji, orke in veliki galebi.

Ob tem smo prebrali tudi kar nekaj zgodbic, ki govorijo o pingvinih : FILIBERT LETI, MOJ PINGVIN OSBERT, PIT IN PAT, V DEŽELI PINGVINOV, PITOVI NOVI PRIJATELJI, PINGVINA PIK IN POK.

Pravljično uro o pingvinih, pa nam je pripravil tudi naš knjižničar Robi. Pravljično uro je izvedel preko projektorja in prenosnega računalnika, slikovnega materiala in pravih glasov s katerimi se oglašajo pingvini.

Ob zaključku našega tematskega sklopa smo ugotovili, da smo veliko novega izvedeli in se veliko novega naučili, ker si otroci tudi v posrednem in neposrednem stiku z živo naravo pridobivajo zelo raznolike izkušnje, se učijo pozitivnega odnosa do živali kot živih bitij. Razvijajo si čutila in sposobnost opazovanja ter doživljajo veselje v stiku z živalmi, pa čeprav so nam nedosegljive in tam daleč stran od nas. Zato jim bomo priložnosti za srečanje z naravo in živalmi omogočali tudi v prihodnje.