Ali imate kaj za pusta hrusta?
Pust je praznik veselja, ki ima pri nas močne korenine. Veliko starih običajev se je ohranilo in marsikatera maska je postala prepoznavni znak naše dežele. Le kdo ne pozna kurentov, cerkljanskih laufarjev ali pa coprnice Uršule? Otroci se v današnjem času radi našemijo v živalske like ali priljubljenega junaka iz risank oziroma knjig. Po vaseh in ponekod tudi v mestih se našemljeni otroci sprehodijo od hiše do hiše in prosijo: »Ali imate kaj za pusta hrusta?« Ponavadi dobijo krofe ali flancate, ki jih ob pustu spečejo gospodinje. Priprave na pustovanje se ponekod začnejo že zelo zgodaj. Otroci so polni navdušenja…
Polepšajte si dom s spomladanskim aranžmajem
Vsi vemo, da črni teloh spomladi prvi pokuka iz zemlje, največkrat izpod snega. V naših gozdovih je veliko črnega teloha, ki raste skoraj povsod. Na sprehodu skozi gozd najprej poiščemo velike telohove liste. Enega previdno dvignemo in sledimo peclju. In tam, kjer list raste iz korenike, odstranimo listje ali celo sneg do zemlje. Zagledali bomo telohove popke na kratkih pecljih, dolgih od 1 do 4 cm. Odščipnemo jih pri koreniki. Potrebujemo še nekaj krpic mahu, kakšen storžek, nekaj zelo majhnih telohovih listov ali liste kakšne druge gozdne rastline (ciklame, sladke koreninice, jetrnika ipd.), kakšno suho ali zeleno vejico, lep kamen…
Nedeljski družinski izlet: Mala in Velika planina
Poletne počitnice so za nami in z večdnevnim dopustovanjem smo verjetno zaključili. Kljub temu pa so pred nami še vedno lahko prijetni dnevi, ko vsaj za en dan pozabimo na delo, obveznosti in skrbi ter se z družino odpravimo na nedeljski izlet. Tokrat vam bomo opisali zelo prijeten pohod v Kamniške hribe. Vse kar potrebujete je dobra volja, primerna obutev in malica v nahrbtniku. Naša družina se je na ta pohod odpravila na sončno septembrsko nedeljo. Po malo bolj zgodnjem nedeljskem kosilu smo se odpeljali proti Kamniku. Na poti med Kamnikom in Gornjim gradom smo pri Kranjskem Raku zavili levo…
Čudežna moč hišnih ljubljenčkov
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Udomačitev živali je bila najpomembnejša sprememba v odnosu človeka do živali v prazgodovini! Človek je s svojim razumom dojel, da mu živali določene vrste lahko nudijo določene koristi, marsikdaj so mu pomagale preživeti težke čase. Od udomačitve do danes je skupno življenje človeka in živali simbioza. To pomeni, da imata oba koristi od skupnega življenja. Do nedavnega je to držalo brez dvomov! Danes so prednosti simbioze neenakomerno zastopane. Človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi, ne trpijo. Pojem dobro počutje živali (animal welfare) bi moral biti deležen veliko večje pozornosti…
Spoznajmo klopni meningoencefalitis
Vsi, ki se s svojimi otroki pogosto in dalj časa zadržujete v naravi, morate biti še posebej pozorni, saj je nastopila sezona klopov in z njimi virusi, ki lahko vam in vašim otrokom povzročijo veliko nevšečnosti in težav. Z vsakim sprehodom po gozdovih Slovenije smo izpostavljeni tveganju, da se okužimo s klopnim meningoencefalitisom (v nadaljevanju KME), ki povzroča obolenje osrednjega živčevja. (več …)
MIGAJMO: Gibalne igrice na prostem
Pomlad je tuPozdravljeni, otroci in starši! Spet sem tu, vaš palček Gibalček, ki skrbi za vaše zdravje, gibanje in sprostitev. Prihaja čas, ko bodo dnevi daljši in toplejši ter bomo veliko zunaj. Zato kar predlagam, da skočimo ven na sonček ter se razgibamo z novimi igricami! (več …)
NJAM: Maj – mesec rdečih sadežev
Narava nam v tem letnem času ponuja veliko dobrot. Ena izmed prvih so zagotovo jagode. Takoj za njimi se bomo lahko sladkali s prvimi češnjami in za njimi malinami. Seveda ne smemo pozabiti tudi na prve predstavnice zelenjave. To so rdeče redkvice, ki najprej pokukajo iz zemlje z manj privlačnim zelenim listjem. Ko so primerne za uživanje, se prikaže vrh odebeljene korenine rdeče barve, ki nas opozarja, da je tam spodaj nekaj zdravega in zelo okusnega. Seveda je za otroka posebno doživetje, če lahko spremlja rast pridelkov, jih zaliva in na koncu tudi sam nabira. (več …)
Vzgoja v naši družini
Tako je naslov drobne knjižice, ki jo je pred nekaj leti napisala Anica Sečnik, pedagoginja in mamica šestih otrok. Če kdo, potem je ona zagotovo prava oseba, ki nam lahko iz lastnih materinskih izkušenj in bogate profesorske kariere, svetuje, kako vzgajati, ko so otroci še v vrtcu. Anica Sečnik ima na sodobno vzgojo kritičen pogled. Opaža, da je mnogo otrok prezgodaj biografiziranih, že kar nekako definiranih, usmerjenih. Starši imajo do njihovih življenj velika pričakovanja. Seveda je prav in naravno, da si želijo za otroka srečno življenje, a težišče pričakovanj bi morali občasno usmeriti še drugam; se vprašati, kaj bo lahko…
Otroci so ogledalo našega ravnanja
»Dogajalo se mi je, da so me nekateri otroci tako očarali, da bi jim bil pripravljen dovoliti vse, kar bi počeli. Srečal pa sem tudi otroka, ki mi je bil neprijeten, tudi marsikaj v njegovem vedenju je bilo zame nesprejemljivo.« (T. Gordon, Družinski pogovori, str. 9) Vsi starši si želimo, da bi bil naš otrok s svojim vedenjem sprejemljiv in simpatičen za okolico. Učimo jih lepega vedenja, vljudnostnih izrazov, primernega reševanja konfliktnih situacij ... Toda včasih otroci sporočila odraslih narobe razumejo in jih tudi napačno uporabijo. Odrasli pa ne, da bi prej razmislili o svojem ravnanju, za napake krivimo otroka,…
Živeti z disleksijo
Za večino otrok prva leta šolanja minejo brez posebnih težav. Za tri odstotke otrok s težavami pri branju in pisanju, ki jim pravimo disleksija, pa je to lahko začetek vrtenja v krogu. Kljub vloženemu trudu se morajo soočati s pritiski staršev in šole zaradi slabih rezultatov. Odpor do učenja, ki ga povzročajo ti pritiski, jim onemogoča, da bi šola bila »šala« (tj. pogosta napaka dislektikov). Večina teh otrok je sicer poprečno bistrih ali celo nadarjenih na kakšnem drugem področju. Zato se je pomembno zavedati, da disleksija sama po sebi in ob primerni pomoči ni ovira za uspešno izobraževanje in kariero.…