Kako doseči, da mi bo otrok zaupal?
Starši si v skrbi za svoje otroke želimo, da bi otrok z nami delil svoja čustva, mnenja, izkušnje in včasih celo svoje skrivnosti. Želimo si, da bi nam zaupal tako lepe kot slabe stvari, tako svoje dosežke kot svoje »lumparije«. Zato se velikokrat sprašujemo, kaj storiti, da bo to res tako, kako otroka prepričati, da nam bo vse to tudi povedal. (več …)
Prvič v šolo
Čeprav avgust velja še za počitniški mesec, se starši vseh šoloobveznih otrok najkasneje v drugi polovici tega meseca skupaj z otroki že aktivno pripravljajo na šolo. Prav poseben dogodek pa je to za tiste otroke in njihove starše, ki so letos 1. septembra prvič prestopili šolski prag. Praviloma so za otroke ti dogodki polni vznemirljivih občutij, radovednosti in pričakovanj, ki pa jih spremljajo tudi občutki strahu pred novim, neznanim. (več …)
Nasilje med otroki
Prišla je jesen in z njo šola. Otroci so spet veseli v družbi sošolcev in si hitijo pripovedovati svoje počitniške dogodivščine. Začetek je ponavadi lep in obetaven, vendar je lahko vsak otrok kdaj deležen tudi nasilja, neprijetnih občutkov in negativnih izkušenj, ki so povezane z odnosi s sošolci, vrstniki ali drugimi otroki. Vsak starš si seveda želi, da bi bilo tega čim manj, če pa se otrok že znajde v taki situaciji, bi radi, da bi se znal primerno odzvati in se ubraniti nasilja. (več …)
Kako prepoznamo otrokov temperament
Poznavanje in prepoznavanje otrokovega temperamenta nam je lahko v veliko pomoč pri vzgoji. Navadno je temperament kombinacija dveh ali treh; posebej pomembno je, da prepoznamo tistega, ki dominira. Od otroštva do odraslosti se temperament lahko spremeni. Tipologija štirih temperamentov sega že v antično obdobje, ko je starogrški zdravnik Hipokrat prepoznaval različne vzorce vedenja pri svojih pacientih in jih povezoval s telesnimi sokovi - koleriku je pripisoval mnogo žolča, sangviniku krvi, melanholiku črnega žolča in flegmatiku sluzi. Kasneje ga je v tipologiji dopolnil Insights, ki je temperamente pojasnjeval z lastnostmi barv - koleriku je pripisal ognjeno rdečo, sangviniku sončno rumeno, flegmatiku…
Trma – prvi vzgojni izziv
Okrog tretjega leta otrok ozavesti svoj jaz, ki poseduje lastno voljo. To je za otroka vznemirljivo spoznanje: nenadoma lahko reče »da« ali »ne«, lahko izbira med dvema možnostma in s tem pri drugih izziva različne reakcije. Trma je normalen razvojni pojav, nekakšen »kratki stik«, odraz otrokovega osamosvajanja in tudi način sproščanja napetosti. (več …)
Ta večna otrokova vprašanja
Vloga nas staršev je otroku omogočiti dostop do sveta - prek čutil, besed in nepisanih sporočil, s katerimi si pridobiva vedno nove izkušnje in se uči. Radovednost in želja po učenju se pri otroku z leti večata in razvijata. Odrasli imamo znanje in izkušnje, ki so lahko zanj uporabne - zato jih delimo z njim v ravno tolikšni meri, kot jih potrebuje. Oh, ti zakaji! (več …)
Starša se prepirata, kaj naj pa jaz?
Kaj je prepir Večina ljudi razume prepir in konflikt kot eno in isto stvar. Vendar to ni tako. Prepir (pa tudi nasilje, vojna ...) je le neučinkovit način odziva na konflikt. Konflikt je namreč stanje, kjer se soočimo z določeno neharmonijo, z neusklajenostjo, kjer odnos med nami in okoljem ne poteka gladko, saj se v določenem trenutku srečamo z različnimi željami, potrebami, mnenji. Takrat se zavemo, da smo si različni in da bo za to, da bomo zopet lahko sodelovali, treba nekaj ukreniti. Konflikt nas sili v odzivanje in terja spremembe, zato lahko predstavlja nevarnost ali na drugi strani priložnost…
Po jutru se dan pozna
Zavidam ljudem, ki odprejo zjutraj oči in so budni. In vsem tistim, ki jih vstajanje s tuširanjem vred navda z optimističnim pričakovanjem novega dne. Zame se dan začne pol ure za tem, ko se zbudim. Vse drugo prej je neke vrste trans. Nisem sposobna ne razmišljati, ne komunicirati. Do telefona gojim sovražna čustva. (več …)
Kako uspavati otroka brez solz?
Čas otroštva je tako zanimiv, da je škoda sleherne minute. Otroške zvedave oči so odprte, dokler je le mogoče. Spanje je izguba časa. Zakaj le spati, ko pa je toliko zanimivega! Se tudi vam dogaja, da se vaš malček zaigra ravno takrat, ko je čas za posteljo? »Mami, zdajle še ne morem! Poglej, ravno končujem grad! Če grem spat, potem jutri ne bom vedel, kako sem ga hotel dokončati,« je vihal nos moj najstarejši. Da ne govorim o hčeri. »Vsi so lahko še pokonci, vsi, kar jih poznam, le jaz moram spat,« je šobila ustnice. (več …)
Moj otrok deli sobo
Ko sva z možem pred dobrimi desetimi leti začela urejati stanovanje v zgornjem nadstropju hiše njegovih staršev, nama je bila od spalnih prostorov najpomembnejša spalnica. Zato sva si izbrala večjo sobo, manjša pa je bila seveda namenjena otroku, ki bo nekoč prijokal na svet. Seveda pa ta nekoč ni bil več daleč in čez dobro leto je na svet prijokala najina Taja, ki je najprej spala v najini spalnici. Največkrat se je ponoči prekobacala iz svoje posteljice med naju in skupaj smo prespali do jutra. (več …)