Pri pikih v kožo izločajo komarji, ose in čebele posebne snovi, ki povzročajo močno srbenje, otekline, rdečico, včasih tudi alergijo. Otroška koža je bolj občutljiva in nežna, zato je njena reakcija na pik še toliko močnejša.

Pik čebele
Čebela pri piku pogosto pusti v koži tudi svoje želo. Tega je treba takoj in previdno odstraniti s pinceto ali nohti. Možna je tudi alergija na pik čebele. V primeru koprivnice, oteženega dihanja, srbenja po vsem telesu ipd. takoj odpeljimo otroka k zdravniku, da mu predpiše ustrezna zdravila.

Pri pikih čebele, ose ali sršena v usta ali vrat takoj pokličimo urgentnega zdravnika ali otroka nemudoma odpeljimo k njemu! Obstaja namreč velika nevarnost zadušitve!

Pordela, na otip vroča, napeta in občutljiva koža je prvi znak sončnih opeklin. Pri otroku še toliko bolj neprijeten in lahko nevaren za njegovo zdravje in počutje.
V hujših primerih sončnih opeklin lahko nastanejo celo mehurji, pojavi se vročina. Splošno počutje je slabo. Nekateri otroci pa reagirajo na premočno ultravijolično sevanje celo z alergijo na sonce.

Pri zelo hudih sončnih opeklinah, pri katerih so prizadeti večji predeli kože, z mehurji, bolečinami, vročino itd., moramo otroka takoj odpeljati do zdravnika!

Otroci se lahko hitro poškodujejo tudi med igro, vožnjo s kolesom, rolerji, pri plezanju ipd. Manjše kožne poškodbe lahko zdravimo sami, toda vseeno ni smemo zanemariti pravilnega pristopa.

Odrgnine
 Pri odrgninah in praskah je poškodovana le vrhnja plast kože, ki ponavadi ne krvavi preveč. Takšno rano je treba čim prej očistiti in se prepričati, da v njej ni nobenih tujkov.
S čistimi rokami vzemite kos sterilne gaze in z njo očistite povrhnjo rano s tekočo vodo in milom. Ko je rana čista, jo previdno otremo s sredstvom za dezinfekcijo. Rano nato pokrijemo in obvežemo. Za manjše rane je dovolj obliž. Pomembno je, da je povoj ali obliž sterilen in zračen. Z rednim menjavanjem povoja preprečimo vnetje rane. Rane pa se najhitreje zacelijo brez povojev in obližev, zato jih odstranite takoj, ko je mogoče. Če pa se rana kljub temu vname ali okuži, morate nemudoma k zdravniku.

Ste se kdaj vprašali, kakšno hrano in vodo uživamo vsak dan? Kaj se skriva v lepem, popolnem jabolku, jagodi …, ki jih dajete z dobrimi nameni svojemu otroku? V kakšnem okolju se igra vaš otrok? Kar je na videz lepo, na žalost ni vedno tudi popolnoma neškodljivo za naše zdravje!

Tudi v Sloveniji uživamo hrano in pijemo vodo, v kateri so prisotni ostanki fitofarmacevtskih sredstev, bolje poznani pod izrazom pesticidi. Poročilo rednega monitoringa ostankov pesticidov v živilih kaže, da je leta 2005 v Sloveniji kar 45,7% analiziranih vzorcev sadja, zelenjave in njihovih izdelkov vsebovalo ostanke pesticidov. Kar 28,3% analiziranih vzorcev je vsebovalo več kot en pesticid. Med sadjem so bila v letu 2006 med najbolj obremenjenimi jabolka in jagode, saj so v več kot 80% analiziranih vzorcev zaznali ostanke enega ali več pesticidov.

Astma je ena izmed najpogostejših kroničnih bolezni. Prizadene do 5 odstotkov starejših in do 30 odstotkov otrok.

Je kronična bolezen dihal, ki se razvije, ko čezmerna odzivnost na določene dražljaje povzroči vnetje dihalnih poti. Najpogosteje jo povzročijo alergeni iz okolja, kot so pršica, plesni, prah, pelodi, izločki živali, cigaretni dim, določena hrana in nekatera zdravila, če jih preobčutljivo telo prepozna kot tujke in se nanje burno odziva. Sprožijo jo lahko tudi nealergični sprožilci, denimo telesni napor, virusne okužbe in hitre temperaturne spremembe, poslabšajo pa jo stres in čustvene spremembe. Povzročitelj je večkrat tudi neznan. Astmatiki težko dihajo, v pljučih jim piska, kašljajo z gostim izpljunkom, duši jih in tišči v prsih.

Po celem svetu je 15 milijonov obolelih za to kronično boleznijo. Javno zanimanje obstaja šele od nedavnega, ker sta se pogostost in tudi smrtnost v zadnjih desetljetjih močno povečali. O vzrokih za nastanek si znanost ni jasna; najverjetneje gre za kombinacijo genetskih, razvojnih in okoljskih dejavnikov. Največ astme je še vedno dedno pogojene.

Klopi so paraziti, ki sesajo kri. Z ugrizom prenašajo bolezenske povzročitelje, ki lahko izzovejo okužbo v telesu.
Ugriz klopa je na začetku še relativno neopazen, opazimo ga šele kasneje, ko prične srbeti. Pozorni moramo biti na rdečkast obroč. Če se ta pokaže, je to lahko znak borelioze.

Klopa odstranimo s posebno pinceto za klope. Primemo ga tik nad kožo in ga z rahlim vrtenjem izvlečemo. Nikar ga ne pokapajmo z oljem ali drugimi snovmi!

Borelioza
Prvi znaki borelioze so utrujenost, vročina in bolečine v sklepih. Včasih sledi akutni fazi pareza obraznega živca na eni strani obraza, ki se kaže s povešenostjo očesa in ustnega kota.

Bolezen običajno poteka v treh obdobjih. Začne se z značilnimi spremembami na koži, kjer na mestu vboda klopa po dveh do 32 dneh nastane neboleča rdečina, ki se počasi razširi po koži. Sprva je enakomerna, nato začne osrednji del bledeti in razvije se obročast izpuščaj, ki se postopno veča. Po tem znamenju bolezen najlažje in najzanesljiveje prepoznamo. Rdečina lahko izgine brez zdravljenja, vendar okužba prodira dalje. V drugem in tretjem obdobju bolezni, celo več mesecev in let po okužbi, se pokažejo znaki prizadetosti na številnih organih ali organskih sestavih – koži, sklepih, mišicah, živčevju. Torej, če opazimo rdečino, ki se širi navzven ter postaja v sredini svetla (oblika kolobarja), se čim prej posvetujmo s svojim zdravnikom, da bo predpisal ustrezno antibiotično zdravljenje. Zgodnji pričetek zdravljenja v večini primerov prepreči nadaljnji potek bolezni.

»Če svojemu otroku želite najboljše, ne dajte na njegovo kožo ničesar, kar mu ne bi dali v usta.«

Otroška koža je občutljiva, reagira na mrzlo in toplo, na bolečino in močne dotike. Otroka varuje pred vplivi okolja in ga hkrati tudi z njim povezuje. Površina kože pri otrocih je v razmerju s telesno maso večja, zato so otroci bolj izpostavljeni vplivom okolja in izgubi vode. Da lahko koža ohrani svojo funkcijo mora biti pravilno negovana in zaščitena. Otroška koža je znatno tanjša, zato bolj občutljiva in sprejemljiva za poškodbe. Žleze lojnice še nimajo popolne funkcije, manjka naravni zaščitni kisli plašč, ki varuje pred patogenimi mikroorganizmi in se izoblikuje šele tekom let. Ph-vrednost kože otroka je v nevtralnem območju, v primerjavi z odraslimi,kjer se ph-kože giblje med 4,2-4,5. Zmanjšano delovanje kožnih žlez lojnic, ima za posledico manj kožnih maščob, kar je pogost razlog za suho kožo pri otrocih.

Virusne bradavice (lat. verrucae) so nerakave tvorbe, ki nastanejo zaradi okužbe kože z enim od številnih tipov humanega papiloma virusa (HPV). So ena najpogostejših kožnih sprememb v otroški dobi, saj se s to trdovratno nadlogo spopade kar vsak peti otrok. Lahko se pojavijo v vseh življenjskih obdobjih, a so najpogostejše prav pri otrocih, zelo redke pa pri starejših ljudeh.

Bradavice so običajno kožne barve in na površini nekoliko hrapave, lahko pa so tudi svetlejše ali temnejše od kože v okolici, gladke in ploščate, dvignjene nad raven kože ali pa ugreznjene. Njihov videz je pogosto odvisen od tega, kje na telesu se nahajajo.