Starši si v skrbi za svoje otroke želimo, da bi otrok z nami delil svoja čustva, mnenja, izkušnje in včasih celo svoje skrivnosti. Želimo si, da bi nam zaupal tako lepe kot slabe stvari, tako svoje dosežke kot svoje »lumparije«. Zato se velikokrat sprašujemo, kaj storiti, da bo to res tako, kako otroka prepričati, da nam bo vse to tudi povedal.

Tokrat bom pozornost usmerila na drugo stran. Ne na otroka, ampak na nas, starše. Ne na to, kako otroka prepričati, da bo delal tako, kot mi želimo, ampak kaj lahko storimo mi starši. In pri tem je najpomembnejša le ena stvar – ALI SMO VREDNI OTROKOVEGA ZAUPANJA. Če smo, nam bo otrok zagotovo zaupal oz. bomo lahko njegovo zaupanje počasi pridobili. Če pa ne, je vseeno, če otroka še tako prepričujemo, da je to dobro, da to mora storiti, pa bo še vseeno pred nami skrival vse, še zlasti pa slabe stvari.