V Živalskem vrtu Ljubljana sem biologinja že 18 let, sicer pa sem žena in mati treh otrok. Vse življenje me spremljajo živali. Sprva tiste v naravi, kasneje živali v živalskem vrtu, pa tudi nekateri hišni ljubljenci. Živali mi pomagajo pri vzgoji otrok in zato sem jim neskončno hvaležna. Poskrbim za spoštljiv odnos med nami, ljubečo oskrbo, zdravo prehrano, nego, ustrezno čistočo in po potrebi veterinarske preglede.

Z možem sva se odločila in sprejela v svoj dom osem tednov staro psičko Tačko. Ker nisva bila pasja starša, sta bili vzgoja in skrb zanjo precej zahtevni. Po dveh letih sva se odločila, da bo imela Tačka mladiče, midva pa otroka. Enega mladiča sva obdržala, da je Tačka imela družbo, ker sva midva po rojstvu hčerke imela zanjo manj časa. Danes imava tri otroke. Vila je stara več kot 15 let, Tačka pa je zaradi bolezni in starosti poginila pred štirimi leti. Še danes sem ji hvaležna, ko me je učila, kako naj bom ljubeča, dosledna in odločna. Pomagala mi je pri vzgoji otrok. Sedem mesecev stari so se otroci učili plaziti. Ko so prilezli do Tačke, so jo zgrabili za dlako. Ker jo je bolelo, jih je opozorila z ugrizom, vendar jih ni poškodovala. Tako jim je odločno postavila mejo, ki so jo upoštevali, čeprav so bili še dojenčki. Kadar so jo božali, so bili zelo nežni. Nikoli niso lasali in grizli ostalih otrok. Odnos do nje so prenesli tudi na druge živali, ki jih spoštujejo in se jih ne bojijo.