ZGODBA ZA LAHKO NOČ

Zima se je počasi, a vztrajno pripravljala na slovo. »Vse lepo in prav,« se je Bilko potožil drevesom, »toda že drugo leto zapored zima ni podarila zemlji niti snežinke. Dolgčas mi je po snegu. Pogrešam njegovo belino, ples snežink, vonj svežine.« Gozdni prijatelji so škratu svetovali, naj sneg poišče v drugih krajih. Bilko je razgrnil zemljevid, si ga natančno ogledal in se odločil:

»Sneg bo v tem delu dežele. Jutri zarana odidem. Vzeti moram toplo obleko, odejo, pa knjigo pravljic, če se ponudi priložnost, da jo komu preberem,« je še našteval.

Zjutraj so se pred škratovo votlinico zbrali prijatelji.

»Pomagali ti bomo, del poti te bomo nosili, tako boš hitreje prišel v snežno deželo.«