Disleksija je kombinacija zmožnosti in težav, ki vplivajo na učenje branja in pisanja pri približno desetih odstotkih otrok, ki so povprečno ali celo nadpovprečno inteligentni. Vendar pa se težave ne pojavljajo samo na področju branja in pisanja. Pogoste se težave, s katerimi se srečujejo otroci, mladostniki in odrasli z disleksijo, kažejo tudi v hitrosti predelovanja informacij, na področju kratkoročnega spomina, slušnih in vidnih zaznav, jezika, motoričnih spretnosti in pravilnega zaporedja. Disleksija spada med specifične učne težave in se lahko pojavlja v različnih oblikah od lažje, zmerne do zelo izrazite. Je vseživljenjski primanjkljaj, ki ne izgine, ko odrastemo.

Za večino otrok prva leta šolanja minejo brez posebnih težav. Za tri odstotke otrok s težavami pri branju in pisanju, ki jim pravimo disleksija, pa je to lahko začetek vrtenja v krogu. Kljub veliko vloženega truda se morajo soočati s pritiski staršev in šole zaradi slabih rezultatov. Odpor do učenja, ki ga pri njih ti pritiski porode, jim onemogoča, da bi šola bila »šala« (tj. pogosta napaka dislektikov). Večina teh otrok je sicer poprečno bistrih ali celo nadarjenih na kakšnem drugem področju. Zato se je pomembno zavedati, da disleksija sama po sebi in ob primerni pomoči ni ovira za uspešno izobraževanje in kariero. Čeprav je ni mogoče povsem odpraviti, se je nanjo mogoče privaditi in včasih celo izkoristiti njene »drugačnosti«.