Za obilno jesenjo, ko nas je narava zasula z raznoraznimi dobrotami od različnega sadja, plodov do okusnih gob, pride zima, mrzla, pusta in neprijazna. Ko pokrajino pobeli še sneg, je za živali, ki živijo tam zunaj, res hudo. Hrane je malo, zato je s semeni obložena krmilnica zares pravi magnet, zlasti za ptice. Krmilnica je za ptice pravo olajšanje pri vsakodnevnem iskanju hrane, za nas pa je to prav svojevrstna učilnica. Spoznavamo različne ptice, ki bi si jih drugače skrite nekje v grmu ali drevesni krošnji le stežka tako dobro ogledali. Pa ne le to! Spoznali bomo, da ima vsaka vrsta ptice svoj način vedenja, da se ptice med seboj tudi sprejo, da so nekatere bolj spretne od drugih in da so spet nekatere od ostalih deležne večjega spoštovanja kot druge. Kakor pri nas ljudeh, bi lahko rekli!
|
|
Več ...
|
Gotovo ste že slišali za starodavne dinozavre, ki so pred zelo, zelo davnimi leti lomastili po naši Zemlji. Takrat, ko nas ljudi še niti ni bilo na tem svetu, se je dinozavrom zgodilo nekaj strašnega. Vsi do zadnjega so izginili s tega planeta in izumrli. Danes o njih ni ne duha ne sluha, čeprav so nekoč bili nepremagljivi vladarji Zemlje. Nanje nas v muzejih spominjajo le še kakšne okamnele kosti in podobna ropotija. Kakšni so ti mogočneži zares bili, pa ne ve nihče. Pravzaprav si jih lahko le zamislimo ali po televiziji spremljamo njihove namišljene podobe v znanstvenofantastičnih filmih, kot je Jurski park. Vendar ali je izumiranje živali pa tudi rastlin stvar daljne nam nepredstavljive preteklosti? Niti ne, le da danes veliko bitij izginja zaradi enega samega razloga - nas ljudi, ki si prilaščamo svet živali in rastlin vse bolj in bolj. Ker se dom teh bitij vse bolj krči, postajajo vse bolj ogrožene in nazadnje, tako kot dinozavri, izginejo s tega planeta. Nič nenavadnega ni, če lahko živali in rastline, ki so jih dobro poznali še naši dedki, danes vidimo le še v muzeju, tako kot dinozavrove kosti. Poglejmo si, zakaj je tako.
|
|
Več ...
|
|
|
|
|
|
