Ločitev staršev je za otroka boleč dogodek

Število ločitev v razvitem svetu narašča in tudi v Sloveniji postaja ta pojav skoraj vsakdanja izkušnja. Po statističnih podatkih razpade že vsaka tretja zakonska zveza, zato nehote postajamo do tega problema vse manj občutljivi. Vendar za družino predstavlja ločitev zelo stresno in bolečo preizkušnjo, v kateri ne ostane nihče neprizadet. Zlasti otroci doživljajo velike čustvene težave in stiske, saj se morajo soočiti z izgubo varnosti in ljubezni. Življenje v družini se spremeni, največkrat eden od staršev odide. Žalovanje za izgubo starša je normalen proces in otrok potrebuje kar nekaj časa, da se prilagodi na nove življenjske okoliščine.

Vsi otroci doživljajo ločitev kot motnjo, a se lahko nanjo različno odzivajo. Na to vplivajo otrokova starost, njegov temperament, druge osebnostne značilnosti in sam splet okoliščin, v katerih se ločitveno dogajanje odvija. Pomembno je, da pri otroku prepoznamo znake stresa in mu zagotovimo ustrezno podporo. Veliko otrok ima čustvene in vedenjske težave (strah, jok, razdražljivost, osamitev itd.), nemalokrat se pojavijo fizične težave (glavobol, bolečine v trebuhu, izguba apetita, motnje spanja in odvajanja) ali pa prevzamejo nove navade (sesanje prsta, sanjarjenje pri belem dnevu, pretirana pridnost, uporništvo itd.). Nekateri otroci bodo veliko spraševali, drugi se sprva ne bodo odzvali. Vendar oboji potrebujejo dovolj informacij, da izvedo, kaj se v družini dogaja in kakšno bo njihovo nadaljnje življenje. Pogovor mora biti prilagojen otrokovi starosti in zajemati temeljno sporočilo, da otrok ni kriv za razhod svojih staršev. Slišati mora zagotovilo, da ga bosta imela oba starša kljub ločitvi še naprej rada. Če starša zaradi lastnih težav ne zmoreta zagotoviti otroku potrebne pozornosti, je dobro, da otroku omogočita pomoč drugih oseb (babica, dedek, brat, sestra, vzgojiteljica itd.). Otrok se bo lažje spoprijemal s težavami in se drugače odzival, če bo imel na voljo v bližini drugo osebo, ki mu bo ohranjala občutek varnosti.

 

V vlogi zagovornikov otrok

Svetovalni delavci, ki smo zaposleni v vrtcih, se pri svojem delu mnogokrat srečujemo z družinami, ki so v procesu razpadanja ali pa so že doživeli ločitev. Najprej želimo pomagati otrokom, ki so v času ločitve najbolj nemočni in so v svoji žalosti, bolečini in razočaranju lahko nehote spregledani. Pogostokrat prihajamo v stik tudi z njihovimi starši, ki v nas iščejo sogovornike, poslušalce, pomočnike ali celo zaveznike. Vprašanj in problemov je veliko in vsaka družina ima svojo edinstveno zgodbo. V primerih, ko sta starša pripravljena kljub svoji lastni stiski, žalosti, jezi in drugim obremenitvam uvideti tudi položaj otroka, so naša skupna prizadevanja pri podpori otroka bistveno učinkovitejša. Če pa takšnega uvida ne zmoreta, smo žal priče težkemu, zmedenemu in nesrečnemu življenju otroka in ga lahko podpremo le tako, da ga razumemo in mu dajemo potrebno čustveno oporo. V takšnih primerih si vedno prizadevamo ostati v vlogi zagovornikov otrok.

Otrok in ločitev staršev

Da bi lažje pomagali otrokom in njihovim staršem, smo svetovalni delavci iz različnih vrtcev, ki se povezujemo v regijskem aktivu, pripravili knjigo Otrok in ločitev staršev. V gradivu se osredotočamo na otroka, na njegove potrebe in njegovo doživljanje ob ločitvi ter razkrivamo varovalne dejavnike, ki ga lahko v teh težkih časih obvarujejo neželenih posledic. Prepričani smo, da lahko družina sama pomembno zavaruje otroka pred obremenilnimi posledicami dogajanja, če se starši le dovolj jasno zavedajo svoje ključne vloge v življenju otroka.

Namenjamo jo vsem staršem, posebej seveda tistim, ki se soočajo z izgubo partnerskega odnosa z drugim staršem svojega otroka. Vsebina se sicer osredotoča na predšolsko obdobje, vendar smo prepričani, da bo koristila tudi staršem starejših otrok in tudi vsem drugim, ki se srečujejo z otroki in njihovimi starši poklicno ali kako drugače.

Knjiga bo izšla pri založbi Otroci, d. o. o.