Kaj so otrokove pravice

Človekove pravice so pravice vseh nas in so zapisane v Deklaraciji o človekovih pravicah, v raznih konvencijah ter v Ustavi Republike Slovenije. Pravice otrok in mladih do osemnajstega leta starosti pa so poleg teh zaradi svoje pomembnosti zapisane še posebej. Natančneje jih določa Konvencija o otrokovih pravicah, ki so jo podpisale mnoge države po svetu, med katerimi je tudi Slovenija.

Leta 2002 je bila pri Varuhu človekovih pravic RS ustanovljena posebna skupina, ki deluje na področju varstva pravic otrok in mladih.
Vsak otrok ima pravico do zdrave in varne mladosti. Skupaj z odraslimi, ki smo za to odgovorni, imajo možnost sooblikovati svojo prihodnost.

Glavne otrokove pravice se torej kažejo v sledečem:

1. Da živijo s svojimi starši
Vsak otrok ima pravico živeti s svojimi starši. Otrokom, ki ne morejo živeti s svojimi starši, moramo poiskati ljudi, ki bodo zanje skrbeli. Če starša živita ločeno, potem ima otrok pravico, da ima stike tudi s tistim staršem, pri katerem ne živi.

2. Da povedo svoje mnenje
Ljudje smo si različni in ne razmišljamo vsi enako. Vsi imamo pravico, da povemo svoje mnenje. Tudi vsak otrok ima pravico, da pove tisto, kar misli.

3. Da se družijo z ljudmi, ki so si jih izbrali
Otrok si sam izbere svojo družbo.

Otroci imajo pravico, da se družijo s prijatelji.

4. Da z njimi lepo ravnajo
Nihče ne sme žaliti otrok ali jih pretepati. Če ljudje, s katerimi otrok živi, z njim slabo ravnajo, potem ga mora država zaščititi.

5. Da hodijo v šolo
V šoli otroci pridobivajo znanje in izkušnje, ki jih potrebujejo za nadaljnje življenje. Vsi ljudje v državi imajo možnost, da po zaključeni osnovni šoli nadaljujejo šolanje na poklicnih ali srednjih šolah.

6. Da se igrajo
Otroci in odrasli imajo pravico, da si odpočijejo po napornem delu ali učenju, saj je počitek pomemben za zdravje in dobro počutje. V prostem času lahko počivamo, se ukvarjamo s športom, počnemo stvari, ki so nam všeč.

Otrok ima pravico do izobrazbe, ki naj bo, vsaj na osnovni stopnji brezplačna in obvezna.

7. Da nekatere stvari ohranijo zase
Nihče ne sme prisluškovati telefonskim pogovorom ali brati tujih pisem. Nihče nima pravice vstopiti v stanovanje ali hišo, kjer družina živi, če ni član te družine in mu tega člani družine ne dovolijo.

8. Da imajo zdravstveno zaščito in zdravniško pomoč
Odrasli v družini poskrbijo, da imajo otroci primerno hrano, obleko in zdravo okolje. Otroci imajo pravico, da gredo k zdravniku in zobozdravniku, kadar potrebujejo zdravniško pomoč.

9. Pravice otrok, ki so drugačni
Otroci, ki slabše vidijo ali slišijo, in tisti, ki so na invalidskem vozičku, ne zmorejo istega kot zdravi. Zato potrebujejo našo podporo, pomoč in razumevanje. Tudi oni imajo pravico do šolanja in razvoja svojih sposobnosti.

Otroci imajo pravico, da se skozi igro odpočijejo po delu ali učenju, saj je počitek pomemben za zdravje in dobro počutje.

Kje se pravice otrok izvajajo?
Primarno se izvajajo znotraj družine, sekundarno pa v vrtcih, šolah in drugih ustanovah ter skupnostih. Vrtec in šola sta ustanovi, ki imata nalogo, da poskrbita za uresničevanje otrokovih temeljnih pravic. Otrokom je tu dana možnost za optimalen razvoj ne glede na spol, socialno in kulturno poreklo, veroizpoved, narodno pripadnost, telesno in duševno konstitucijo itd.; optimalen razvoj vključuje tudi možnost poglobljenega razvoja na določenem področju. Uresničevanje zahteve po enakih možnostih ni mogoče brez upoštevanja razlik in pravice do izbire in drugačnosti, ki jo mora omogočiti organizacija življenja in dela v vrtcu oz. šoli. Pri otrocih je to povezano z vzgojo za strpnost, solidarnost in odgovornost ter s postopnim razvijanjem kritičnega duha, osebnih odločitev in avtonomne presoje.

Razlika med pravicami otrok in odraslih
Mnoge pravice otok in odraslih so enake, saj imamo ljudje ne glede na starost enake osnovne potrebe. Pa vendarle se nekatere pravice odraslih in otrok med seboj razlikujejo. Otroci se od odraslih razlikujejo v tem, da ne morejo opravljati težkih fizičnih del in zato jih nihče v to ne sme siliti. Tudi glede volilne pravice se razlikujejo, saj otroci nekaterih stvari še ne razumejo, tako kot to razumejo odrasli, in zato ne morejo na volitve, ko se o nečem odloča. To storijo odrasli tudi v njihovem imenu, in sicer v smislu svojega trenutnega najboljšega prepričanja o neki stvari.

Starši so tisti, ki so otroku dolžni stati ves čas ob strani, ga spodbujati pri delu in ga obenem zaščititi pred vsem, kar bi mu lahko škodovalo oziroma ne bi bilo njemu v prid. Vsak človek je torej individuum zase, ki ga je treba obravnavati povsem ločeno od drugih, saj velikokrat pravimo, da si že brat in sestra nista enaka, torej sta si različna, pa najsibo v načinu razmišljanja, ravnanja itd.
Če pa starši »odpovejo«, so za otroke dolžne poskrbeti druge pristojne osebe in ustanove.

Napisala: Romana Osredkar, dipl. vzg.
Uredila: PV